ameriška agencija NASA
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.
Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav
22. 05. 2000 19.20
Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.
Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti
08. 05. 2000 08.06
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa. Gre za podolgovato telo, dolgo 217 in široko 94 kilometrov, ki je na obeh koncih širše kot v sredini. Po NASA gre za prvo radarsko podobo kakega asteroida iz pasu med Marsom in Jupitrom, ki so jo dobili v laboratoriju Arecibo v Portoriku, kjer imajo največji radijski teleskop na svetu. Teleskop ima premer 305 metrov. Astronomi poznajo Kleopatro že od leta 1880, toda o njeni obliki niso vedeli ničesar. V času radarskega ''snemanja'' je bil planetoid oddaljen od Zemlje 171 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov NASA ni možnosti, da bi Kleopatra kdaj trčila z Zemljo. Znanstveniki menijo, da ima asteorid nenavadno obliko zato, ker je nastal ob trčenju dveh večjih teles, njegovo barvo pa naj bi pojasnjevala velika vsebnost kovine, niklja in železa.
Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti
07. 05. 2000 09.27
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa.
Ostanki satelita zadeli južnoafriške farme
03. 05. 2000 07.58
Pred kratkim je na neko južnoafriško farmo, 75 kilometrov vzhodno od Cape Towna, z neba padla velikanska kovinska krogla in na površju pustila dvajsetcentimetrsko udrtino. Že naslednji dan je en meter široka krogla padla na neko drugo farmo v bližini omenjenega mesta. Čeprav bi bilo padanje krogel prav lahko kakšen nenavaden meteorološki pojav, je ameriška vesoljska agencija NASA kmalu zatem povedala, da so skrivnostne krogle pravzaprav ostanki satelita delta, ki so ga izstrelili leta 1996. Kot so povedali, so pričakovali, da bodo krogle pristale nekje na južnem delu Afrike. Čeprav v zadnjih 40 letih ni bil zaradi podobnih vesoljskih smeti nihče poškodovan, bo ameriška vlada plačala odškodnino vsakomur, ki bi ga zadel kakšen podoben predmet, je povedal Nick Johnson, ki je pri agenciji NASA odgovoren za ostanke iz orbite.
Atlantis čaka na izstrelitev
30. 04. 2000 19.59
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo izstrelitev vesoljskega raketoplana Atlantis uresničila šele 18. maja.
Observatorij žarkov gama bodo iztirili
28. 03. 2000 08.36
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo morebiten nenadzorovan padec kakih 15 ton težkega znanstvenega satelita Gama Ray Observatory (GRO) Compton na Zemljo preprečila tako, da ga bo 3. junija letos iztirila sama in bo padel v vzhodni del Tihega oceana.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
NASA skriva podatke o odpravi?
24. 03. 2000 12.57
Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.
NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope
10. 03. 2000 11.09
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.
Drugo odštevanje za Endeavour
09. 02. 2000 16.01
Sinoči ob 23.30 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred nameravano petkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, prvo letošnjo izstrelitvijo raketoplana.
Utrinke bomo lahko opazovali tudi na računalnikih
17. 11. 1999 20.41
Na našem nebu se je v teh dneh začela prava mala gneča z utrinki. Zemlja je namreč prvič po letu 1966 sekala krožnico kometa Tempel-Tuttle, pravzaprav njegov rep. Utrinke lahko od včeraj do konca novembra najbolje opazujemo ob jasnih nočeh v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Ozonska luknja se je nekoliko zmanjšala
07. 10. 1999 10.43
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je ozonska luknja nad Antarktiko letos nekoliko zmanjšala v primerjavi s septembrom lani. Ozonska luknja nad Antarktiko je septembra 1998 znašala rekordnih 27,2 milijona kvadratnih kilometrov, letošnje satelitske meritve pa so pokazale, da se je zmanjšala na 25,4 milijona kvadratnih kilometrov.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Vsi raketoplani priklenjeni na Zemljo
05. 09. 1999 20.29
Celotna flota ameriških vesoljskih raketoplanov Columbia, Discovery, Atlantis in Endeavour bo zaradi presenetljivega števila poškodb, ki so jih našli na kablih v njihovih električnih sistemih in bi lahko ogrozile varnost poletov, najkasneje do srede oktobra priklenjena na Zemljo.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Clinton odredil preiskavo zaradi okvar vesoljskih raket
20. 05. 1999 17.59
Ameriški predsednik Clinton je odredil preiskavo o vzrokih za niz šestih neuspešnih izstrelitev ameriških nosilnih raket v manj kot devetih mesecih. Zaradi neuspešnih izstrelitev znaša škoda že tri milijarde in pol dolarjev.
NASA razkrila prvo od dveh skrivnosti
25. 02. 1999 19.15
Ameriška vesoljska agencija NASA bo kmalu v vesolju izvedla reševalno operacijo, med katero bodo poskušali popraviti 1,7 milijarde dolarjev vreden vesoljski teleskop Hubble (HST).
Norveška izstrelila meteorološko raketo
22. 01. 1999 08.35
Na raziskovalni postaji Andoeya na severu Norveške so po nekajdnevni preložitvi zaradi slabega vremena danes v smeri proti otočju Spitsbergi uspešno izstrelili štiristopenjsko raketo na tekoče gorivo black brant XXII za raziskovanje polarnega sija.
NASA gradi laboratorij v Hondurasu
01. 10. 1998 16.02
Ameriška vesoljska agencija NASA je sklenila dogovor o gradnji 20 milijonov dolarjev vrednega laboratorija v Hondurasu, ki bo namenjen raziskavam klimatskih in atmosferskih sprememb.
NASA določila datum za zadnji polet vesoljskega raketoplana k Miru
21. 05. 1998 07.55
Ameriška vesoljska agencija NASA je določila datum za zadnji polet ameriškega vesoljskega raketoplana k ruski orbitalni znanstveni postaji Mir.
Stavka novinarjev časopisa Naša borba
26. 03. 1998 17.46
Naša borba, glavni neodvisni časopis v Srbiji, včeraj ni izšla, saj njeni novinarji stavkajo zaradi neizplačanih plač.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Vesoljca rešila 10 milijonov dolarjev vreden satelit
25. 11. 1997 10.38
Davi sta ameriški vesoljec Winston Scott in japonski vesoljec Takao Doi izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju počasi vrtel okoli več osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek.