ameriška državna sekretarka
Albrightova in Bildt na procesu proti Plavšićevi
17. 12. 2002 00.00
Drugi dan zadnjega zaslišanja nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić sta pred haaškim sodiščem za vojne zločine nastopila nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carl Bildt. Albrightova je nastopila na strani tožilstva, Bildt pa kot priča obrambe.
Plavšićeva obtožuje Miloševića
16. 12. 2002 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki je začela tridnevno zaslišanje pred haaškim sodiščem, je v dokumentu, ki so ga objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Ameriška letala bombardirala sever Iraka
23. 08. 2002 00.00
Ameriška vojaška letala so danes bombardirala radarske sisteme za vodenje raket na severu Iraka, potem ko je bila na njih izstreljena raketa. Mnenjske raziskave v ZDA pa kažejo, da je podpora ameriške javnosti napotitvi njihovih sil v Irak padla.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Britney najslabše oblečena zvezda
11. 01. 2001 00.00
Ameriška najstniška pop pevka Britney Spears je najslabše oblečena zvezda minulega leta. V 41. seznamu najslabše oblečenih žensk ameriškega modnega kreatorja g. Blackwella je namreč zasedla prvo mesto. Po njegovem mnenju je Britney slaba kopija njene vzornice pevke Madonne, ki jo skuša najstniška zvezda posnemati na vsakem koraku. Tudi na nedavni podelitvi ameriških glasbenih nagrad, ki jo je vodila skupaj z raperjem LL Cool J-jem, naj bi potrdila nehvaležni naslov najslabše oblečene zvezdnice.
Albrightova v vlogi pevke
16. 12. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeline Albright je v televizijskem spotu Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) nastopila v povsem novi vlogi - kot pevka. V 60-sekundnem reklamnem spotu, ki so ga prvič predvajali v četrtek ob 50-letnici UNHCR, Albrightova pleše in odpira usta po zvočnem posnetku skladbe Respect Arethe Franklin, vse pa se dogaja v neki delikatesi. Akcija z naslovom Spoštovanje želi prikazati, da gre pri UNHCR za ljudi, posameznike. Če je oseba znana, potem ne veš, da je ta oseba begunec, je povedal koordinator akcije Hans Thoolen.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Gore vztraja v boju za predsednika
30. 11. 2000 00.00
Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat odhaja v Moskvo
23. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo od petka do nedelje mudil na obisku v Moskvi, kjer se bo sestal z ruskim predsednikom Putinom. Do srečanja naj bi prišlo na Arafatovo pobudo. Palestinci so od Rusije že večkrat zahtevali, naj se aktivno vključi v mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj je Moskva uradno poleg Washingtona pokrovitelj mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Clintonova pobuda za nov bližnjevzhodni vrh
09. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu so se doslej precej hladno odzvali na pobudo ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi za razrešitev krize med Izraelci in Palestinci pripravili nov vrh, ki bi lahko potekal v Egiptu. Do srečanja med Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom bi lahko prišlo že sredi tega tedna.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Darilo Albrightove Ivanovu
24. 09. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je ruskemu kolegu Igorju Ivanovu za rojstni dan podarila skiro in čelado. Ivanov je svoj 55 . rojstni dan preživel v New Yorku, kjer je sodeloval na zasedanju generalne skupščine ZN.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Srečanje naslednic nekdanje SFRJ
13. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je ob robu splošnega zasedanja 55. Generalne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjimi ministrih treh naslednic nekdanje SFR Jugoslavije, s katerimi se je pogovarjal predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje skupne države v OZN.
Zasedanje Generalne skupščine ZN
12. 09. 2000 00.00
Danes je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan otvoril 55. zasedanje Generalne skupščine ZN v New Yorku. Ob tem je Annan države članice ZN pozval, naj si prizadevajo za posodobitev svetovne organizacije, predvsem s temeljito reformo Varnostnega sveta. Udeležencem zasedanja pa je že spregovorila tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.