ameriška vojska
Znova nasilje na Bližnjem vzhodu
15. 11. 2000 00.00
V nasilju na Zahodnem bregu in v Gazi je bil davi en Palestinec ubit, okoli 20 pa ranjenih. Zaradi izbruha nasilja je izraelska vojska aretirala petnajst pripadnikov gibanja Fatah, češ da so odgovorni za spopade med palestinskimi civilisti in izraelsko vojsko. Od 28. septembra je v spopadih med izraelsko vojsko in Palestinci umrlo že 224 ljudi, večinoma Palestincev.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Mohamedova vojska odgovorna za napada v Jemnu
13. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji na ameriškem rušilcu USS Cole se je danes zgodil še bombni napad na britansko veleposlaništvo v Sani, ki pa ni terjal žrtev.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Ameriška vojska in internet
06. 09. 2000 00.00
Internet se dotika tudi ameriške vojske, ki se srečuje s težavami premajhnega števila novincev. Z novimi prijemi in s pomočjo interneta želi ameriška vojska pristopiti k t.i. generaciji Y, osebam mlajšim od 22 let. Načrti vojske so res smeli. Vsi novinci naj bi dobili prenosne računalnike, tako da bi med služenjem vojaškega roka lahko opravljali izpite na univerzi. Nove vojake pridobivajo tudi s pomočjo internet pogovornih sob (chat rooms), novi generaciji pa so dovolili tudi nošenje uhanov.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Dobro pripravljeni na varnost
27. 06. 2000 15.48
Ameriška vojska je povsem pripravljena na boj proti morebitnim terorističnim akcijam na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju. Prisotnost vojaških oseb na civilnih prireditvah sicer ni predvidena v zakonih ZDA, a bodo za to priložnost sprejeli posebna pravila, je po varnostnem ogledu prizorišč povedal sekretar ameriških oboroženih sil Louis Caldera.
Umik izraelskih sil z meje
19. 06. 2000 20.55
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj potrdil umik izraelskih sil iz južnega Libanona, njihovo mesto pa naj bi zavzele mirovne sile ZN. VS je tudi sprejel predsedniško izjavo, s katero je potrdil mnenje generalnega sekretarja Kofija Annana, da se je izraelska vojska umaknila iz južnega Libanona. Izjava bi morala biti sprejeta že v nedeljo zjutraj, vendar je Rusija podprla stališče Libanona, češ da Izrael ni končal umika in zato zavrnila omenjeno izjavo. Po večurnih pogajanjih je Rusija privolila v nekoliko dopolnjeno besedilo, ki vključuje opozorilo ''o kršitvah po 16. juniju''. Predsedniška izjava mora biti za razliko od resolucije sprejeta soglasno.
Upokojitev Claudie Kennedy
05. 06. 2000 08.31
Ameriška častnica s činom generala Claudia Kennedy, ki je bila najvišje rangirana ženska v ameriški kopenski vojski, se je pred dnevi po 32 letih služenja upokojila. Kennedyjeva je na slovesnosti ob upokojitvi dejala, da je prišlo pri napredovanju žensk v ameriški vojski do napredka. ''Naša vojska je porušila zidove, ki so pred tem več kot polovici prebivalstva ZDA odrekali možnost za vstop v vojsko,'' je pudarila. Zavzela se je za pravice žensk, ki v ameriški vojski predstavljajo 15 odstotkov osebja, in podprla boj ženskih predstavnic vojske za izboljšnje delovnih razmer. Pred upokojitvijo je Kennedyjeva opravljala dolžnosti pomočnice poveljnika vojaške obveščevalne službe. Kennedyjeva je sicer konec marca obtožila generala Larryja Smitha, da jo je leta 1996 spolno nadlegoval. Smith je bil marca imenovan na položaj generalnega inšpektorja. Tako bi dobil pristojnosti preiskovanja vojaške discipline, kamor spadajo tudi primeri spolnega nadlegovanja. Vojska, ki se na te obtožbe
Ameriška mornarica spet ustavila ruski tanker
07. 04. 2000 17.02
Ameriške vojaške ladje so v Perzijskem zalivu v četrtek ustavile ruski tanker, za katerega sumijo, da tovori iraško nafto in s tem krši mednarodni embargo, so danes sporočili ruski viri.
Delta Force 2 za urjenje vojakov
24. 03. 2000 15.02
Ameriška vojska, rod marincev, bo uporabljala popularno igro Delta Force 2 za urjenje svojih vojakov za operacijo Kopenski Vojščak. Seveda bodo morali razvijalci igro dodatno opremiti s specifičnimi orožji.
Zlorabe ameriških vojakov na Kosovu
24. 01. 2000 08.40
Ameriška vojska je začela raziskovati primere zlorab ameriških vojakov nad kosovskimi Albanci v času protestov, ki so potekali v začetku meseca. Obtožene so že pričeli zasliševati, hkrati pa so jih razrešili dolžnosti vse dokler ne bodo zaključili preiskav.
Ameriška vojska izrazila sožalje
17. 01. 2000 14.45
Ameriški vojaški predstavniki na Kosovu so izrekli pisno sožalje družini 11-letne albanske deklice, ki naj bi jo spolno zlorabil in ubil ameriški pripadnik KFOR. S Kosova poročajo že o novem incidentu. Neznanci so v bližini kraja Gnjilane na vzhodu pokrajine streljali na avtomobil in pri tem ubili tri Srbe. Kot je sporočila misija ZN na Kosovu, je šlo za srbske begunce, ki so se vračali na svoje domove.
Jezni zaradi odnosa ZDA do predaje prekopa
13. 12. 1999 11.13
Večina visokih državnih uradnikov Paname je v zadnjih dneh izrazila razočaranje in celo jezo na ameriško administracijo, ki po njihovem mnenju pripisuje premajhen pomen zgodovinski predaji Panamskega prekopa Panami. Slovesnost ob predaji je bila že dvakrat prestavljena na prošnjo ZDA, ki so se na slovesnost odločile poslati nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja. Območje Panamskega prekopa je v začetku stoletja zavzela ameriška vojska pod vodstvom predsednika Theodora Roosevelta. ZDA so porabile 350 milijonov dolarjev za dokončanje prekopa, ki povezuje Tihi in Atlantski ocean.
Nameren napad na kitajsko veleposlaništvo?
18. 10. 1999 21.45
Uradni Washington je danes odločno zanikal pisanje britanskega časnika Observer, ki trdi, da je bil napad na kitajsko veleposlaništvo med Natovo operacijo proti Jugoslaviji načrtovan. Kot piše Observer, naj bi šlo za skrbno načrtovano akcijo, saj naj bi bila v kitajskem veleposlaništvu tudi srbska vojska in od tam svojim enotam na terenu pošiljala sporočila.
ZDA preizkusile novo raketo
03. 10. 1999 16.41
Ameriška vojska je danes sporočila, da je uspešno preizkusila prototip novega orožja, ki lahko služi kot temelj za nacionalno obrambo pred balističnimi raketami.
Poslovna kozmonavtika zanima vojake
19. 09. 1999 19.21
V Washingtonu je pretekli četrtek potekala enodnevna konferenca o problemih vojaške uporabe informacij s poslovnih satelitov. Tako bi na primer ameriška vojska rada uporabljala fotografije Zemljine površine, ki jih pošiljajo poslovni sateliti.
Nagrade za pogum na Kosovu
17. 09. 1999 09.02
Ameriška vojska je pred kratkim trem ameriškim pilotom, ki so se borili na Kosovu in sodelovali pri reševalni akciji sestreljenega, za radarje nevidnega bombnika F-117, podelila medalje ''Srebrne zvezde'' za pogum.
200 ameriških vojakov v Vzhodni Timor
16. 09. 1999 21.57
<img src=/resslike/Clinton_Aviano.jpg alt=''Clinton v jakni'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT>Ameriški predsednik Bill Clinton je danes povedal, da bodo ZDA v mednarodne mirovne enote, ki bodo sodelovale v Vzhodnem Timorju, poslale 200 vojakov. Dodal je še, da je to v interesu ZDA, saj si vse azijske in ameriške države prizadevajo za stabilno, demokratično in uspešno Indonezijo.
ZDA ugotovile napake na helikopterjih vrste chinook
10. 08. 1999 09.41
Ameriška vojska bo zaradi varnostnih pregledov začasno ustavila letenje s 450 helikopterji vrste CH-47 chinook. Državam, ki imajo helikopterje iste vrste, pa bodo priporočili, naj sledijo njihovemu primeru. Po podatkih tiskovnega predstavnika vojske je treba pregledati menjalnike velikih helikopterjev, ki lahko prepeljejo do 33 ljudi in dvignejo tudi tank.
Pogrešano letalo Kennedyja mlajšega
17. 07. 1999 18.42
Uradni viri do danes sporočili, da pogrešajo enomotorno letalo, na krovu katerega je bil John F. Kennedy mlajši, sin ubitega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Letalo so pogrešili že kmalu po vzletu, bilo pa je namenjeno v Martha's Vineyard na atlantski obali v državi Massachusetts. Ob obali newyorškega Long Islanda sta obalna straža in ameriška vojska začeli z iskanjem pogrešanega letala, so še sporočili uradni viri.
Izdan ukaz za premik ameriških vojakov iz Nemčije in Albanije
10. 06. 1999 15.22
Ameriška vojska je izdala ukaz za premik vojakov iz Nemčije in Albanije, ki bodo sodelovali v mednarodnih mirovnih enotah na Kosovu (KFOR), je v Heidelbergu danes sporočila tiskovna predstavnica poveljstva ameriške vojske v Evropi.
Ameriška vojska bo izpustila jugoslovanska vojna ujetnika
18. 05. 1999 11.42
Oba jugoslovanska vojna ujetnika, pridržana v Nemčiji, je ameriška vojska iz Mannheima davi prepeljala na letališče v Frankfurtu. Tam naj bi ju še danes izročili Mednarodnemu odboru Rdečega križa (MORK), je v Stuttgartu dejal tiskovni predstavnik ameriških oboroženih sil v Evropi (EUCOM). Po poročanju ameriške televizije CNN vsaj enega od obeh vojnih ujetnikov verjetno ne bodo izročili ZRJ.
Jugoslovanska vojna ujetnika izpuščena jutri
17. 05. 1999 21.22
Zveza NATO bo jutri izpustila oba jugoslovanska vojna ujetnika, je poročala ameriška televizijska mreža CNN.
Ameriška letala obstreljevala cilje na severu
10. 05. 1999 16.03
Ankara Ameriška letala so danes obstreljevala položaje iraške protizračne obrambe in poveljniška središča severozahodno od Mosula na območju prepovedi preletov na severu Iraka, je sporočila ameriška vojska iz oporišča v Incirliku v Turčiji.
Ameriška letala napadla sever Iraka
02. 05. 1999 17.26
Ameriška letala vrste F-15 so danes napadla položaje iraške protiletalske obrambe na območju prepovedi poletov na severu Iraka, je sporočila ameriška vojska v oporišču Incirlik na jugu Turčije.
Ostanki ameriškega letala nekoristni
21. 04. 1999 07.29
Ostanki ameriškega letala stealth F-117A, ki se je zrušilo konec marca med poletom nad ZRJ, so za druge države nekoristni in jim ne bodo v pomoč pri izdelavi lastnih ''nevidnih'' letal, je v torek ponovno sporočil Pentagon.