ameriške borze
Nikkei vztrajno raste
02. 06. 2000 11.27
Osrednji delniški indeks tokijske borze Nikkei je tudi danes zabeležil rast. Glede na dan prej se je njegov tečaj ustavil na 0,63 odstotka oz. 105,76 točke višji vrednosti, pri 16.800,06 točke. Tokratni rasti japonskih tečajev je botrovalo veliko povpraševanje po delnicah tehnoloških in informacijskih podjetij, ki je bilo sproženo zaradi visokih četrtkovih dobičkov na newyorški borzi Wall Street.
Podjetje Kabi pridobilo 128-bitni kodirni ključ
01. 04. 2000 13.48
Slovensko računalniško podjetje Kabi je izpolnilo vse pogoje ameriške vlade za pridobitev 128-bitnega kodirnega ključa za protokol SSL. Ta kodirni ključ omogoča trenutno najvarnejše elektronsko poslovanje, namenjen pa je predvsem finančnim ustanovam, kot so banke in borze.
Tokijska borza sledi dogajanju
14. 01. 2000 12.35
Vrednosti delnic na tokijski borzi so danes v povprečju precej zrasle, potem ko je poročilo o obsežnem dobičku ameriškega proizvajalca procesorjev za osebne računalnike Intel znova spodbudilo rast tehnoloških delnic. Osrednji borzni indeks Nikkei je tako današnje trgovanje sklenil na 18.956,55 točke, kar je 123,26 točke oz. 0,65 odstotka več kot v četrtek.
Prednovoletna negotovost na Wall Streetu
31. 12. 1999 11.20
Vodilna azijska borza v Tokiu je z letošnjim trgovanjem končala že v četrtek in je danes zaprta. Z delnicami pa je mogoče trgovati še v New Yorku, kjer so tečaji delnic včeraj rasli, a je indeks Dow Jones kljub temu zgrešil nov rekord.
Oracle zvišal dobiček za 40 odstotkov
15. 12. 1999 19.12
Proizvajalec računalniške programske opreme Oracle je v drugem četrtletju letošnjega poslovnega leta, ki se bo končalo 31. marca 2000, zabeležil povišanje dobička na 384 milijonov dolarjev, kar znese 26 centov na delnico. Doseženi dobiček v drugem četrtletju je tako kar za 40 odstotkov presegel dobiček iz predhodnega obdobja, ko je ta znašal 274 dolarjev oz. 19 centov na delnico, so sporočili iz družbe Oracle, ki ima sedež v kalifornijskem mestu Redwood Shores.
Nikkei ponovno nekoliko padel
26. 07. 1999 09.46
Po začetni okrepitvi so se tečaji delnic na tokijski borzi v današnjem trgovanju v povprečju ponovno nekoliko znižali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri 17.491,34 točke, kar je za 43,10 točke oz. 0,25 odstotka nižje kot v petek.
Greenspan odgovoren za padec delnic
24. 07. 1999 09.06
Predsednik ameriške osrednje finančne ustanove Federal Reserve (Fed) Alan Greenspan je s svojimi izjavami na rednem polletnem zaslišanju v kongresu povzročil občuten upad vrednosti delnic na newyorški borzi. Greenspan je znova, tako kot že večkrat v zadnjih dveh letih, opozoril na morebitno prenapihnjeno vrednost delnic, kar bi lahko pripeljalo do zloma borze, ko bi se ''balon'' enkrat razpočil. Dejstva in dosedanja gospodarska gibanja so prvega moža Feda v zadnjih letih postavljala na laž oziroma botrovala obtožbam o pretirani previdnosti ali celo o nepotrebnem zaviranju gospodarskega ''booma''.
Ob koncu tedna Nikkei navzgor
21. 05. 1999 09.09
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei je dosegel vrednost 16.292,98 točke, kar je za 92,99 točke ali 0,6 odstotka več kot v četrtek.
Tokio tudi danes navzdol
18. 05. 1999 09.29
Japonski delniški trg je današnje trgovanje sklenil še nekoliko nižje kot v ponedeljek, ko je v povprečju izgubil 2,3 odstotka. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei je padel še za 42,4 točke ali 0,3 odstotka na 16.378,62 točke.
Delnice Leka znova na borzi
11. 03. 1999 17.35
Uprava Ljubljanske borze je danes sprostila dne 10. 3. 1999 ustavljeno trgovanje z delnicami Leka izdajatelja Lek d. d., Ljubljana, ki so uvrščene v borzno kotacijo A.
Rubelj pridobil na vrednosti
09. 09. 1998 15.09
Ruska valuta je danes prvič po več kot treh tednih ponovno dobila na vrednosti v primerjavi z dolarjem, je poročala tiskovna agencija Interfax. Tečaj se je v času elektronskega poslovanja povzpel na 15 rubljev za dolar, medtem ko še v torek znašal 20,825 rublja za dolar.
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Newyorška borza se bo preselila
21. 05. 1998 08.24
Newyorška borza, ki se ubada s prostorskimi problemi, se bo morda v kratkem preselila z zgodovinskega Wall Streeta na spodnjem delu Manhattana. Borza si skupaj z newyorško državno in mestno vlado prizadeva pridobiti pet lokacij na Broad Streetu, nedaleč od Wall Streeta, s čimer bi zagotovili, da bi spodnji del Manhattana ostal finančna prestolnica ZDA in sveta.