ameriški kongres
Bush imenoval direktorja FBI
05. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je za novega direktorja ameriške zvezne policije FBI imenoval zveznega tožilca Roberta Muellerja. Na položaju bo nasledil Louisa Freeha, ki se mu mandat sicer izteče leta 2003, FBI pa predčasno zapušča iz zasebnih razlogov. Muellerja mora sedaj potrditi še kongres.
ZDA čestitala Sloveniji ob 10 obletnici
27. 06. 2001 00.00
Ameriški senat je ta teden z aklamacijo sprejel posebno resolucijo, v kateri je Sloveniji čestital ob deseti obletnici samostojnosti. Kot je danes še sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, je resolucijo predlagal republikanski senator iz Ohia George Voinovich, podprli pa so jo senatorji Joseph Biden, Mike DeWine in Tom Harkin.
Kitajska bo vrnila letalo
29. 05. 2001 00.00
Kitajska in ZDA sta se dogovorili o vračilu poškodovanega ameriškega vohunskega letala, ki je 1. aprila, po trčenju s kitajskim lovskim letalom, zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan. Tako se bo najbrž končala nekajmesečna zaostritev odnosov med državama, ki je bil kar hud preizkus za novo administracijo Georgea Busha. Po dogovori bodo izvidniško letalo EP-3 razstavljeno prepeljali v transportnem letalu ruske proizvodnje Antonov-124. Kitajska je vseskozi zahtevala javno opravičilo Washingtona in prevzem odgovornosti za nesrečo, šele potem pa je izpustila zajeto štiriindvajsetčlansko posadko.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
Pol milijona novih Američanov
01. 05. 2001 00.00
V Združenih državah Amerike je te dni na tisoče nezakonitih priseljencev skušalo izkoristiti zadnji rok za pridobitev delovnega in bivalnega dovoljenja. S pomočjo zakona, ki so ga sprejeli decembra lani, bo t.i. ''green card'' dobilo več kot pol milijona ljudi.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
ZDA prepovedale uvoz mesa
14. 03. 2001 00.00
Ameriško kmetijsko ministrstvo je zaradi izbruha slinavke in parkljevke sprejelo ukrep o začasni prepovedi uvoza živine in mesa ter svežih mesnih izdelkov iz vseh držav članic Evropske unije. Ameriški kongres razmišlja o popolni prepovedi uvoza mesa in živine iz vsega sveta, dokler ne bo kmetijsko ministrstvo sposobno zaustaviti prenos bolezni v ZDA. Poleg prepovedi uvoza se je ameriško kmetijsko ministrstvo odločilo, da v Evropo pošlje 40 strokovnjakov, ki bodo nadzorovali in pomagali pri prizadevanjih za omejitev širjenja bolezni.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Svetovni zakladi v ameriški knjižnici
02. 03. 2001 00.00
Več kot polovica od 121 milijonov knjig, ki jih hranijo v ameriški kongresni knjižnici, je napisana v 460 jezikih, so ob otvoritvi stalne razstave Svetovnih zakladov povedali predstavniki knjižnice. Na njej si bo mogoče ogledati številne primerke zgodnjih del, fotografije, vključeni pa bodo tudi glasbeni in filmski prispevki. Predmeti, ki jih bodo predstavljali na stalni razstavi, se bodo izmenjavali po načelu rotacije.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.
Kongres potrdil Busha
07. 01. 2001 00.00
Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.
Salvador ima novo uradno valuto
01. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem bo ameriški dolar postal uradna valuta v Salvadorju. Po zagotovilu državne centralne banke, naj bi bil državni bančni sistem pripravljen na spremembo.
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Telefonski pogovor Clintona in Baraka
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak sta imela sinoči telefonski pogovor, v katerem je Barak sogovorniku pojasnil razloge za svoj odstop, je danes v Dublinu, kjer je Clinton na obisku, povedal tiskovni predstavnik Bele hiše. Vodja mednarodne komisije, ki proučuje vzroke za zadnji val palestinsko-izraelskega nasilja, George Mitchell pa se je danes v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
ITF razširja dejavnosti
11. 11. 2000 00.00
ZDA so zaradi uspešnosti Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, razširile dejavnosti razminiranja na celoten Balkan. Direktor ameriškega urada programov za razminiranje Donald Patierno je na seji svetovalnega odbora ITF poudaril, da je ITF vrnil zaupanje donatorjev v učinkovitost programov razminiranja na Balkanu.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".