ameriški načrt
Hudi spopadi na Zahodnem bregu
03. 04. 2001 00.00
V sinočnjih ognjevitih spopadih med izraelskimi in palestinskimi silami na Zahodnem bregu je bil ubit izraelski vojak. V zadnjih 24 urah je bil tako ubit že drugi pripadnik izraelske vojske. Po incidentu je v Betlehemu prišlo do srditih spopadov, v katerih je izraelska vojska uporabila tudi tanke. Pri tem naj bi bilo ranjenih vsaj šest Palestincev, med njimi tudi štiri letna deklica.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Powell o spremembi sankcij proti Iraku
27. 02. 2001 00.00
Ameriški zunanji minister Colin Powell je po zaključku bližnjevzhodne turneje danes na sedežu zveze NATO v Bruslju dejal, da si ZDA prizadevajo za spremembo sankcij ZN proti Bagdadu, da bi zmanjšali njihove posledice na civilno prebivalstvo. Kot je pojasnil Powell, čigar predlog je pozdravil tudi francoski kolega Hubert Vedrine, se Washington namesto za gospodarske in trgovinske sankcije, ki jih je Varnostni svet ZN proti Iraku uvedel leta 1990, zavzema za uvedbo "inteligentnih sankcij", ki naj bi Iraku preprečile nadaljnje oboroževanje.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Vzrok za tragedijo Kurska so njena torpeda
13. 02. 2001 00.00
Torpeda na ruski jedrski podmornici Kursk so "neposreden ali posreden" vzrok za katastrofo podmornice, v kateri je življenje izgubilo 118 članov posadke, je danes izjavil namestnik predsednika ruske vlade Ilija Klebanov.
Bush o povečanju obrambnega proračuna
13. 02. 2001 00.00
Med obiskom vojaškega oporišča Fort Stewart v zvezni državi Georgia je ameriški predsednik George Bush napovedal povečanje obrambnega proračuna v fiskalnem letu 2002 in obljubil, da si bo prizadeval za izboljšanje življenjskega standarda pripadnikov oboroženih sil. Bush je tako napovedal, da bo v proračunskem predlogu za leto 2002 310 milijard dolarjev, kar je za 14 milijard več kot v proračunu za letošnje leto. Busheva napoved o povečanju proračunskih sredstev za obrambo je sprožila takojšnjo kritiko vodje demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Dicka Gephardta, vendar na račun Bushevega načrta davčnih olajšav.
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.
Izraelci postavili zapore
07. 01. 2001 00.00
Palestinske varnostne oblasti so opozorile, da ne morejo zaustaviti nasilja, dokler Izrael ne odstrani cestnih zapor na Zahodnem bregu in v Gazi. S tem se ameriški poskus za ustavitev tri mesece trajajočih spopadov spet zapleta. Izraelska vojska je namreč ponoči na Zahodnem bregu nekaj kilometrov od t.i. zelene črte prestavila pet cestnih zapor. Zelena črta ločuje Izrael od Zahodnega brega in Gaze, ki sta pod palestinsko samoupravo. Po izraelskih navedbah so zapore prestavili bolj globoko na palestinska ozemlja "izključno iz varnostnih razlogov, da bi izraelskim vojakom omogočili boljši nadzor in izraelskim naseljencem, ki živijo na tem območju, zagotovili večjo varnost".
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge
25. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.
Clinton predstavil mirovni načrt
21. 12. 2000 00.00
Palestinski in izraelski pogajalci so danes sporočili, da jim je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v Beli hiši predstavil osnutek mirovnega načrta in da se zmanjšujejo nesoglasja glede ključnega odprtega vprašanja - statusa Jeruzalema. Medtem so s prehoda Karni med Izraelom in Gazo poročali, da je bil danes ubit 18-letni Palestinec. Po palestinskih virih naj bi ga ustrelili iz bližnjega izraelskega tanka, ko je bil na poti domov.
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.
Internet povečal gospodarsko rast
08. 09. 2000 00.00
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.