ameriški senat
Ameriški senat o novih ministrih
04. 01. 2001 00.00
V današnji razpravi odbora ameriškega senata o novem imenovanju ministrov v vladi novoizvoljenega predsednika ZDA Georga W. Busha bo svoj program prvi predstavil teksaški milijonar Donald Evans, ki kandidira za ministra za trgovino. Ob tem je Evans dejal, da skupaj z Bushem trdno verjameta v svobodno podjetništvo in pospeševanje svobodne trgovine pri nas in v svetu. O njegovem imenovanju bo razpravljal odbor za trgovino, ki mu predseduje senator John McCain.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Kučan čestital Hillary Clinton
09. 11. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v svojem imenu in v imenu svoje soproge Štefke poslal čestitko soprogi ameriškega predsednika Hillary Clinton ob zmagi na torkovih volitvah v ameriški senat.
Zakon o odpravi embarga proti Kubi
29. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je objavil zakon o delni odpravi embarga proti Kubi. Clinton je dejal, da zakon, ki ga je ameriški senat sprejel 18. oktobra, vsebuje določeno število omejitvenih pogojev. Zakon za začetek omogoča izvoz ameriških izdelkov na Kubo, vendar pa je praktično nemogoče pridobiti sredstva za začetek prodaje.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Normalizacija trgovinskih stikov
11. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj podpisal zakon o normalizaciji trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, ki omogoča odprtje kitajskega tržišča najmočnejšemu svetovnemu gospodarstvu. Clinton je ob tej priložnosti dejal, da bo normalizacija trgovinskih stikov med državama omogočila gospodarsko rast ZDA, obenem pa tudi integracijo Kitajske v mednarodno skupnost ter spodbudo Pekingu, naj pospeši izvajanje demokratičnih reform.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Višji proračun za obrambo v ZDA
28. 07. 2000 19.33
Ameriško obrambno ministrstvo bo prihodnjo leto dobilo 20 milijard ameriških dolarjev več proračunskih sredstev kot v letošnjem letu. Senat je namreč v četrtek izglasoval proračun za Pentagon v višini dobrih 290 milijard ameriških dolarjev. Predstavniški dom je proračun odobril že pretekli teden in po pričakovanjih naj bi ameriški predsednik Bill Clinton v prihodnjih dneh proračun podpisal, čeprav je za 3,3 milijarde višji kot je sam zahteval.
Duhovna služba v vojski in v zaporih
28. 07. 2000 07.55
Slovenska škofovska konferenca je včeraj v Celju obravnavala naloge cerkve v zvezi s pripravami na drugo slovensko sinodo ter naloge v zvezi z uvajanjem duhovne službe za pripadnike Slovenske vojske in kaznjence v zaporih, je povedal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Poudaril je, da bo eno prvih vprašanj, ki jih bo zastavil ameriški senat, ko bodo v zvezi NATO odločali o sprejemu Slovenije v članstvo, tudi to, kako je v naši vojski poskrbljeno za duhovno življenje vojakov. Dodal je, da se zato želi slovenska cerkev na to dobro pripraviti in da so že določili nekaj duhovnikov, ki bodo prevzeli odgovornost za duhovno skrb slovenskih vojakov, ki bi to želeli.
ZDA za več tujih računalničarjev
16. 06. 2000 21.11
Delovni vizumi za izobražene tujce so eno izmed perečih vprašanj v ameriški zakonodaji. Računalniška industrija namreč želi, da bi tujci lahko prihajali na delo v Združene države, saj naj bi drugače v prihodnjih dveh letih ostalo nezapolnjenih več kot 350.000 delovnih mest. Skupina predstavnikov industrije, med katerimi je bil tudi predsednik Microsofta, Bill Gates, so na senat naslovili prošnjo naj pospeši dogajanje na tem področju.
Slovenija v Natu do leta 2002
01. 06. 2000 17.47
Ameriški senatorji, ki so se te dni mudili na obisku v Sloveniji, danes zaključujejo s svojim obiskom. Z najvišjimi predstavniki države so se pogovarjali predvsem o prizadevanjih Slovenije za vstop v zvezo Nato.
Senat proti umiku ameriških vojakov s Kosova
19. 05. 2000 09.00
Ameriški senat je tesno s 53 glasovi ''proti'' in 47 ''za'' zavrnil predlog, s katerim bi ustavili financiranje navzočnosti ameriških vojakov na Kosovu po juliju leta 2001.
Razprava o prispevkih za mirovne operacije
17. 05. 2000 11.12
Odbor za proračun ZN je začel razpravljati o ameriški pobudi za reformo izračunavanja prispevne stopnje posameznih članic v proračun za mirovne operacije. Ameriški senat je lani kot enega od pogojev za plačilo dolgov do ZN postavil zmanjšanje ameriške prispevne stopnje v proračun za mirovne operacije s sedanjih 31 na 25 odstotkov. Ameriški veleposlanik Richard Holbrooke je na seji dejal, da je sedanji sistem izračunavanja prispevkov, sprejet leta 1973, zastarel in nepošten.
Senat brez odločitve o financiranju
17. 05. 2000 11.09
Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.
Financiranje ameriških enot na Kosovu
16. 05. 2000 10.34
Predlog zakona o financiranju ameriških enot na Kosovu, ki ga je minuli teden odobril senatni odbor za proračun in ga poslal v senat, je sprožil oster odziv obrambnega ministra Williama Cohena in drugih, ki se ne strinjajo s pogojevanjem nadaljnje ameriške udeležbe v mirovni operaciji KFOR. O predlogu zakona bodo morebiti glasovali že v torek, Bela hiša pa upa, da bo nasprotnikom predloga zakona uspelo prepričati vsaj tretjino senatorjev, kar bi omogočilo predsednikovo grožnjo z vetom. Senatni odbor je namreč odobril predlog, po katerem lahko ameriški vojaki ostanejo na Kosovu le do 1. julija 2001, razen če jim kongres ne dovoli, da ostanejo dlje.
Sporazum START II ratificiral svet federacij
19. 04. 2000 18.39
Danes je tudi zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, ratificiral sporazum START II o zmanjšanju jedrske oborožitve in tako potrdil odločitev dume iz prejšnjega tedna. Svet federacije je odločitev sprejel s 122 glasovi za, 15 proti in sedmimi vzdržanimi.
Duma ratificirala sporazum Start-II
15. 04. 2000 11.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je ruska duma ratificirala rusko-ameriški sporazum o razorožitvi START-II, so sporočili iz Bele hiše. Clinton je dejal, da se bosta državi zdaj lahko dogovarjali o projektu o razorožitvi START-III in o pogodbi o protibalističnem orožju ABM, da bi okrepili varnost ZDA, Rusije in nenazadnje celega sveta. Spodnji dom ruskega parlamenta je včeraj ratificiral sporazum Start-II o jedrski razorožitvi. Seje za zaprtimi vrati se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Duma odloča o programu START-2
14. 04. 2000 11.19
Duma, ruski spodnji dom parlamenta na današnjem zasedanju odloča o ratifikaciji sporazuma START-2 o zmanjševanju jedrskega orožja. Odločanje bo potekalo za zaprtimi vrati.
Sprejeli predlog zakona o Iranu
02. 03. 2000 10.44
Ameriški kongresniki so predsedniku Billu Clintonu sinoči poslali v podpis predlog zakona o sankcijah proti državam, ki Iranu prodajajo orožje, med katerimi je posebej izpostavljena Rusija. Predstavniški dom in senat sta pred tednom dni vsak posebej soglasno sprejela vsak svoj predlog, sinoči pa so ga združili v enega, pri čemer je prevladala senatna verzija. Predstavniški dom jo je potrdil s 420 glasovi brez negativnih ali vzdržanih glasov.
Iran proti ameriškemu zakonu
25. 02. 2000 15.31
Nekdanji iranski predsednik Ali Akbar Hašemi-Rafsandžani se je danes izrekel proti predlogu zakona o ukrepih za preprečevanje zalaganja Irana z materialom za proizvodnjo orožja za množično uničevanje, ki ga je sinoči soglasno sprejel ameriški senat.
Zakonca Clinton prespala v novi hiši
06. 01. 2000 09.51
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči skupaj s soprogo Hillary odpotoval v mestece Chappaqua v zvezni državi New York, kjer sta preteklega septembra kupila 1,7 milijona dolarjev vredno hišo. Predsedniški par je v novem domu prebil prvo skupno noč, še prej pa sta morala sestaviti posteljo in razpakirati osebne predmete in nekaj pohištva, ki je prispelo dan prej.
Chirac za politično rešitev
17. 10. 1999 18.44
Francoski predsednik Jacques Chirac je v današnjem telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Borisom Jelcinom poudaril, da je potrebno doseči politično rešitev krize na severnem Kavkazu, so danes sporočili iz Elizejske palače.
Američani razočarali EU
14. 10. 1999 20.46
EU je danes izrazila razočaranje, ker je ameriški senat sinoči zavrnil ratifikacijo Sporazuma o splošni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). Za ratifikacijo je glasovalo 48 senatarjev, 51 pa jih je bilo proti. Zavrnitev ratifikacije pomeni med drugim hud politični poraz za predsednika Clintona.
Zavrnitev podpisa pogodbe
14. 10. 1999 13.54
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj kljub zavrnitvi senata, kjer imajo večino republikanci, dejal, da bodo ZDA sčasoma ratificirale sporazum o splošni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT). Dodal je, da ameriški moratorij na izvajanje tovrstnih poskusov iz leta 1992 še vedno velja. Ob tem je navedel tudi razlog zavrnitve pogodbe, ki naj ne bi zagotavljala prave zaščite za ameriško ljudstvo.
Clinton za odlog ratifikacije CTBT
12. 10. 1999 11.16
Ameriški predsednik Bill Clinton je vodji večine v senatu, republikancu Trentu Lottu poslal pismo, v katerem je zaprosil za odlog glasovanja o ratifikaciji sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), o čemer naj bi senat odločal danes ali jutri. Clinton je v zadnjih dneh močno povečal javni pritisk na senatorje, potem ko so republikanci v senatu Belo hišo in demokrate presenetili z negativnim odnosom do ratifikacije. Clintonovo pismo Lottu je bilo v skladu z zahtevo slednjega, da bo morda pripravljen razmisliti o odlogu ratifikacije, če Clinton za to zaprosi pismeno in obljubi, da do konca svojega mandata ne bo več zahteval ratifikacije. Slednjega v Clintonovem pismu ni bilo moč najti.