ameriški senatorji
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Ukinitev spornih glasovnic
05. 05. 2001 00.00
Senat v ameriški zvezni državi Florida je včeraj z veliko večino, 38 glasovi za in dvema proti, sprejel zakon, ki v tej zvezni državi z letom 2002 odpravlja uporabo luknjičastih volilnih lističev in uvaja elektronsko preštevanje glasovnic. Luknjičasti volilni lističi so bili namreč na lanskih ameriških predsedniških volitvah zaradi težav pri preštevanju glasov v središču polemik in zapletov, ko več tednov ni bilo znano, kdo je zmagovalec volitev. Predstavniški dom je opustitev luknjičastih volilnih lističev z veliko večino izglasoval že 25. aprila.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Senat potrdil ministrico za delo
30. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je potrdil Elaine Chao za novo ministrico za delo, potem ko je morala od kandidature odstopiti Linda Chavez. Elaine Chao je priseljenka, ki se je rodila na Tajvanu in se z osmimi leti starosti preselila v ZDA. Zaslišanje v odboru je potekalo brez težav, največ vprašanj so ji postavljali demokratski senatorji glede odnosa do minimalne plače. Elaine Chao je glede tega le potrdila mnenje svojega predsednika, ki meni, da je minimalno plačo potrebno zvišati na 6,15 dolarja na uro, vendar ob pogoju, da ima vsaka zvezna država pravico to zvišanje odkloniti.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Sneli zastavo konfederacije
02. 07. 2000 11.22
V ameriški zvezni državi Južna Karolina so s strehe državnega kongresa sneli zastavo konfederacije iz časa državljanske vojne, vendar se s tem protesti in prepiri niso končali.
Morebitno združevanje letalskih družb v ZDA
17. 06. 2000 10.07
Ameriški senatorji in člani predstavniškega doma kongresa se v teh dneh ubadajo z vprašanjem morebitnega združevanja letalskih družb. Največja ameriška letalska družba United Airlines si želi prevzeti šesto največjo US Airways, to pa je sprožilo številne pogovore o združevanju ali prevzemih med preostalimi letalskimi družbami v ZDA. Pravosodna odbora senata in predstavniškega doma sta zaradi tega sklicala zaslišanja, na katerih so združevanje branili le predstavniki industrije.
Slovenija v Natu do leta 2002
01. 06. 2000 17.47
Ameriški senatorji, ki so se te dni mudili na obisku v Sloveniji, danes zaključujejo s svojim obiskom. Z najvišjimi predstavniki države so se pogovarjali predvsem o prizadevanjih Slovenije za vstop v zvezo Nato.
Podobnik sprejel delegacijo ameriških senatorjev
31. 05. 2000 09.01
Predsednik DZ Janez Podobnik je sprejel delegacijo ameriških senatorjev, ki je včeraj popoldne prispela na tridnevni obisk v Slovenijo. Podobnik je gostom predstavil notranjepolitične razmere v Sloveniji in se jim zahvalil za podporo pri vključevanju v zvezo NATO.
Senat brez odločitve o financiranju
17. 05. 2000 11.09
Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.
Zastavo bodo odstranili
13. 04. 2000 10.44
Senatorji v ameriški zvezni državi Južni Karolini so sprejeli sklep o odstranitvi južnjaške zastave nekdanje konfederacije iz časa državljanske vojne s strehe državnega kongresa. Zastavo so leta 1960 izobesili po odločitvi bele večine v državnem kongresu, ki je s tem izrazila kljubovanje gibanju za enakopravnost temnopoltih Američanov.
Zgodovinski obisk VS v Washingtonu
31. 03. 2000 09.29
Člani Varnostnega sveta ZN so bili v četrtek na zgodovinskem obisku glavnega mesta ZDA, kamor jih je skupaj z demokratom Josephom Bidenom povabil eden najostrejših kritikov svetovne organizacije v ameriškem senatu, republikanec Jesse Helms iz Severne Karoline, sicer predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose. Obisk članov VS je bil izpeljan kot vrnitev usluge Jesseju Helmsu, ki je VS obiskal 20. januarja, ko je med drugim zagrozil, da bodo ZDA izstopile iz ZN, če organizacija ne bo dovolj občutljiva glede ameriške suverenosti.
Rubin grozi z ustavitvijo pomoči
14. 03. 2000 15.03
Tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin zagrozil, da bo mednarodna skupnost ustavila pomoč Albancem, če bodo nadaljevali preganjanje kosovskih Srbov in če bodo izzivali spopade na jugu Srbije ob administrativni meji.
Denarna podpora izraelsko-sirskim pogajanjem
13. 01. 2000 19.55
Vodilni ameriški senatorji, ki so bili na obisku v Izraelu, so povedali, da bi Washington lahko priskrbel velike vsote denarja skupaj z mirovnimi silami, ki bi pomagale ohraniti izraelsko-sirski mir. Senatorji pa so tudi povedali, da mora biti kakršnakoli ameriška pomoč ali mirovne sile le del širših mednarodnih naporov.
V ZDA potrdili predlog proračuna
21. 11. 1999 11.04
Ameriški senatorji so se v petek pridružili kolegom iz predstavniškega doma kongresa in s 74 glasovi proti 24 potrdili predlog proračuna za prihodnje leto, v vrednosti 385 milijard ameriških dolarjev, ki ga mora zdaj še podpisati predsednik Bill Clinton.
Zavrnitev podpisa pogodbe
14. 10. 1999 13.54
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj kljub zavrnitvi senata, kjer imajo večino republikanci, dejal, da bodo ZDA sčasoma ratificirale sporazum o splošni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT). Dodal je, da ameriški moratorij na izvajanje tovrstnih poskusov iz leta 1992 še vedno velja. Ob tem je navedel tudi razlog zavrnitve pogodbe, ki naj ne bi zagotavljala prave zaščite za ameriško ljudstvo.
Senat izglasoval omejitve pravice do orožja
21. 05. 1999 08.32
Ameriški senatorji so pod velikim pritiskom javnosti in administracije predsednika Billa Clintona sprejeli predlog zakona, ki zahteva obvezno preverbo morebitne kriminalne preteklosti kupcev orožja na orožarskih sejmih in v zastavljalnicah, poleg tega pa od proizvajalcev orožja zahteva, da v pištole vgradijo posebne varovalne mehanizme. Sprejetje predloga zakona v senatu predstavlja veliko politično zmago za demokratsko stranko in Clintonovo vlado, ki je postala mogoča šele po tragediji na srednji šoli v Littletonu pretekli mesec in novem streljanju na srednji šoli blizu Atlante v četrtek.
Ameriški senat kritičen do MOK
14. 04. 1999 19.53
Ameriški senatorji so danes kritizirali Mednarodni olimpijski komite (MOK) zaradi povezanosti z nedavnimi škandali in pozvali Juana Antonia Samarancha k odstopu s položaja predsednika komiteja.
Clinton: Kosovo je v nacionalnem interesu ZDA
20. 03. 1999 09.06
Ameriški predsednik Bill Clinton je prvo samostojno novinarsko konferenco po več kot letu dni odprl z razlago politike do reševanja kosovske krize, pri čemer je poudaril, da je zaustavitev širjenja spopadov na Kosovu v ameriškem nacionalnem interesu. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je opozoril, naj preneha ovirati mirovni proces, sicer bo moral biti pripravljen na soočenje s posledicami. ''Edino Miloševič še stoji na poti miru na Kosovu. Kosovski Albanci so včeraj podpisali mirovni načrt, čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Mirovni načrt je posledica skupnih prizadevanj zahodnih držav in Rusije. Pripravljeni smo na vse potrebne ukrepe. Pogovarjal sem se s svojimi svetovalci in senatorji, s katerimi smo preučili načrte naših ukrepov, če srbska stran ne bo privolila v mirovni načrt. Spomnimo se Bosne, kjer smo potrebovali dolgo časa za dosego enotnosti zaveznikov, ko pa smo odločno ukrepali, smo zagotovili mir. Tako moramo storiti zdaj na Kosovu,'' je dejal Clinton in omenil znani pokol albanskih civilistov v Račaku. Ti so morali umreti samo zato, ker so bili Albanci. ''Srbi kopičijo vojaške enote in le naša trdnost jih lahko odvrne od tega, kar so storili v Račaku. Če ne bomo ukrepali, bomo priča še več podobnim pokolom. Če oklevamo pri politiki do tega območja, je isto, kot da izdamo dovoljenje za pobijanje,'' je dejal Clinton. Ameriški predsednik je v nadaljevanju utemeljil potrebo po ukrepanju zaradi nacionalnih interesov, kajti vojna na Kosovu se lahko razširi čez meje in vplete Makedonijo, Albanijo in tudi Turčijo ter Grčijo.
Clinton ostaja predsednik
13. 02. 1999 10.08
Ameriški senatorji so na včerajšnjem glasovanju predsednika Billa Clintona oprostili obeh točk obtožnice, ki sta mu očitali, da je v pričanju pred veliko poroto lagal pod prisego in oviral potek sodnega postopka. Billu Clintonu kot 42. ameriškemu predsedniku tako ni treba odstopiti s položaja.
Senat o procesu sojenja Billu Clintonu
10. 02. 1999 11.46
Ameriški senat, ki je včeraj začel sklepno razpravo v procesu proti predsedniku Billu Clintonu, je zavrnil predlog, da bi razprava potekala javno. Predlog bi moralo podpreti 67 senatorjev, vendar jih je za to glasovalo le 59.
Danes glasovanje o prekinitvi postopka za odstavitev Clintona
27. 01. 1999 09.14
Ameriški senat je v torek ponoči po krajevnem času končal drugo sejo za zaprtimi vrati, na kateri so razpravljali o pripravah na današnje glasovanje o prekinitvi postopka za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona. Druge podrobnosti še niso znane. Sto senatorjev bo danes glasovalo o prekinitvi postopka, ki so ga predlagali demokrati. Zaradi republikanske večine v senatu je sicer odločitev o prekinitvi postopka malo verjetna. V primeru, da se bo postopek nadaljeval, pa morajo senatorji odločiti, ali bodo kot priči povabili ameriškega predsednika in Monico Lewinsky.
Ameriški senat nadaljuje razpavo o odstavitvi Billa Clintona
26. 01. 1999 09.06
Ameriški senat bo nadaljeval razpravo o nadaljnjem poteku postopka za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona. Senat naj bi se sestal danes ob 18. uri po srednjeevropskem času in se predvidoma pogovarjal tudi o tem, ali naj postopek nadaljujejo s povabilom pričam. Sinoči so senatorji za zaprtimi vrati več kot štiri ure in pol razpravljali o predlogu Roberta Byrda za ustavitev postopka, rezultati pa še niso znani.