antibiotiki
GlaxoSmithKline-ov Augmentin XR na ameriškem trgu
27. 09. 2002 00.00
Britanski farmacevtski gigant GlaxoSmithKline (GSK) je dobil dovoljenje pristojnih ameriških oblasti za prodajo Augmentina XR - nove različice svojega zelo dobičkonosnega antibiotika - na trgu ZDA.
Smrt zaradi mišje mrzlice?
23. 07. 2002 00.00
Na Infekcijski kliniki v Ljubljani je umrl mlad pacient, ki naj bi ga, po besedah predstavnika za stike z javnostmi v Kliničnem centru, najprej zdravili zaradi suma okužbe z mišjo mrzlico.
Perikarditis - vnetje osrčnika
25. 04. 2002 00.00
Perikarditis je vnetje osrčnika (perikarda), votline, ki obdaja srce. Vnetje lahko povzroči virusna ali bakterijska okužba, kot na primer tuberkoloza, ali pa poškodba. Pogosto se pojavi v zvezi z okužbo dihal.
Alergije posledica pomanjkanja infekcij
23. 04. 2002 00.00
Povečanje števila primerov alergij v industrijskih mestih bi lahko bilo posledica pomanjkanja trajnih infekcij.
Pokovka z mišjo
17. 03. 2002 00.00
Neki Rimljan je v smrdeči pokovki odkril mrtvo miš, Ukrajinka pa je ob novici, da jo mož vara, grešnika napadla s korenjem.
Jolanda Čeplak: Šlo je za dvoboj
04. 03. 2002 00.00
Pot do velikega uspeha nam je razkrila evropska dvoranska prvakinja v teku na 800 metrov, Jolanda Čeplak.
Na Hrvaškem cenejša zdravila
09. 02. 2002 00.00
Na Hrvaškem naj bi z začetkom marca začela veljati nova lista zdravil, na kateri bi bila bistveno kot doslej cenejša zdravila za sladkorno bolezen, visok krvni tlak, epilepsijo, pa tudi nekateri antibiotiki in zdravila za zdravljenje astme.
Papagajska mrzlica v Splitu
25. 01. 2002 00.00
Zaradi papagajske mrzlice na Hrvaškem številni lastniki papig v Dalmaciji, iz kletk izpuščajo svoje pernate živali. Precejšnja panika vlada tudi v Crikvenici, kjer so papige iz Križevcev prodajali lansko poletje.
Kaj je papagajska mrzlica?
25. 01. 2002 00.00
Papagajska mrzlica je vročinska bolezen, ki jo prenašajo papige in druge vrste ptic. Bolezen se prenaša tudi na človeka in spominja na pljučnico.
Nova žrtev meningokokne sepse
07. 12. 2001 00.00
Zjutraj je zaradi meningokokne sepse in meningitisa v ljubljanskem Kliničnem centru umrla pet let in pol stara deklica. To je že drugi smrtni primer zaradi okužbe z bakterijo meningokok v tem tednu pri nas.
Antraks v pismu za senatorja
20. 11. 2001 00.00
Pismo, naslovljeno na ameriškega senatorja Patricka Leahya, ki so ga odkrili minuli teden, vsebuje spore bakterije vraničnega prisada, so pokazale preiskave, ki so jih opravili na pismu.
Antraks na konzulatu v Rusiji
06. 11. 2001 00.00
Bakterijo vraničnega prisada so odkrili tudi na ameriškem konzulatu v ruskem Jekaterinburgu. Okuženo pismo je skupaj z ostalo diplomatsko pošto prispelo iz Washingtona.
Antraks tudi v Litvi
05. 11. 2001 00.00
Sledi antraksa so se pojavile tudi v Evropi. Spore vraničnega prisada so našli na ameriškem veleposlaništvu v Litvi. O novih sledeh pa poročajo tudi iz ZDA.
V Pakistanu okužbe z antraksom
03. 11. 2001 00.00
V Pakistanu so po poročilih naše dopisnice odkrili štiri pisemske pošiljke okužene z bakterijo vraničnega prisada. Po trditvah pakistanskih oblasti pa so zabeležili dva primera prisotnosti spor antraksa.
Nova odkritja bakterij antraksa
01. 11. 2001 00.00
Spore bakterije vraničnega prisada so danes odkrili tudi na poštnem uradu v Kansas Cityju in v uradu Zvezne uprave za prehrano in zdravila v zvezni državi Maryland.
Napadi z antraksom delo Američanov?
27. 10. 2001 00.00
Ameriški preiskovalci so mnenja, da so napadi z antraksom delo domačih skrajnežev, saj niso uspeli ugotoviti povezave z bin Ladnom. Ameriški center za nadzor nad okužbami pa je napovedal razširitev kroga ljudi, ki jih bodo cepili proti antraksu.
Biološko orožje
18. 10. 2001 00.00
Z biološkim orožjem poimenujemo različne povzročitelje bolezni, ki so zaradi svojih lastnosti primerni za vojaško uporabo. Gre za tako imenovana orožja za množično uničevanje, med katera prištevamo tudi kemijsko in jedrsko orožje.
Antraks ali vranični prisad
10. 10. 2001 00.00
Odgovori na nekaj pogostih vprašanj o bakteriji antraks in obolenju vranični prisad, ki so jih pripravili na Centru za nadzor širjenja bakterij in mikotičnih obolenj v ZDA.
Strah med prebivalstvom je vse večji
11. 10. 2001 00.00
Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je sporočil, da so na Floridi odkrili že tretjo osebo, okuženo z bakterijo vraničnega prisada.
Češki Lek praznuje
13. 06. 2001 00.00
Ljubljanska farmacevtska družba Lek letos praznuje kar nekaj obletnic delovanja na svojih ključnih trgih v tujini, med njimi je tudi 10. obletnica delovanja družbinega podjetja na Češkem. Po besedah direktorja Leka za srednjo in vzhodno Evropo Andreja Prade je češki trg z več kot 10 milijoni prebivalcev zahteven trg, zato si bo ljubljanska družba prizadevala za zvišanje svojega tržnega deleža na omenjenem trgu. To pa naj bi dosegli s krepitvijo navzočnosti na češkem trgu, povezovanje z drugimi češkimi farmacevtskimi družbami in z nekaterimi novimi investicijami. Lek trenutno z 1,7-odstotnim tržnim deležem zaseda 14. mesto, med 300 farmacevtskimi podjetji, ki so navzoči na češkem trgu.
Antibiotiki niso vedno rešitev
29. 05. 2001 00.00
Starši pogosto pritiskajo na zdravnike, naj otroku predpišejo kakšen antibiotik, čeprav je mogoče z njim uspešno zdraviti le bakterijske ne pa tudi virusnih okužb, kamor sodi večina otroških bolezni. "Žal se pogosto dogaja, da starši po nekaj dneh, ko se stanje izboljša, prekinejo z zdravljenjem, kar potem čez čas vodi do ponovitve same bolezni ali pa tudi, ko se stanje poslabša ponovno prisilijo zdravnika, da se odločijo za novo zdravilo, drugačno ali pa neustrezno poveča odmerke zdravil," je povedal direktor pediatrije Ciril Kržišnik.
Krka izboljšala poslovne rezultate
25. 08. 2000 00.00
Novomeška Krka je v prvih šestih mesecih leta poslovala po načrtih in dosegla polovico letnega načrta prodaje oz. 29,3 milijarde tolarjev, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni 21-odstotno rast. Dobre prodajne rezultate so dosegli v vseh regijah, največjo rast pa so zabeležili na trgih zahodne Evrope in v državah nekdanje Sovjetske zveze. Čisti dobiček družbe je dosegel skoraj tri milijarde tolarjev, kar za 42 odstotkov več kot v primerljivem obdobju preteklega leta.
Uporaba interneta v Ameriki
03. 07. 2000 18.36
Raziskava ameriškega nacionalnega sklada za znanost je pokazala, da ima kar 46 odstotkov Američanov dostop do interneta, kar 54 odstotkov pa jih ima doma osebni računalnik. Ne glede na to, da je povprečni uporabnik interneta v ZDA lani porabil 296 ur na svetovnem spletu, jih zna le 16 odstotkov opredeliti pojem internet ali pa pojem spletne strani. Za kaj Američani uporabljajo internet in računalnike si lahko mislimo po tem, da jih manj kot polovica ve, da zemlja v letu dni obkroži sonce, da ljudje niso živeli skupaj z dinozavri ter da antibiotiki ne ubijajo virusov. Res pa je, da jih je 70 odstotkov vedelo, da rastline proizvajajo kisik, da svetloba potuje hitreje od zvoka ter da se celine premikajo že milijone let.
Dostop do interneta v ZDA
20. 06. 2000 12.10
Raziskava ameriškega Nacionalnega sklada za znanost (NSF) je pokazala, da je imelo lani 54 odstotkov Američanov osebni računalnik, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1997. Dostop do interneta ima 46 odstotkov Američanov, medtem ko ga je imelo leta 1995 le 21 odstotkov. Povprečni uporabnik osebnega računalnika v ZDA je lani na svetovnem spletu prebil 296 ur; leta 1995 le 80 ur. Zanimivo je, da je le 16 odstotkov vprašanih znalo opredeliti pojem internet oziroma spletne strani, medtem ko jih je leta 1997 ta pojem poznalo 13 odstotkov vprašanih.
Okužbe z listeriozo
08. 01. 2000 09.49
Francosko podjetje Coudray je v Nemčijo, Belgijo, Luksemburg, Irsko in Švico izvozilo prašičje klobase in prašičje jezike, ki so domnevno povzročili okužbe z listeriozo.
Nov primer gnojnega meningitisa
07. 01. 2000 21.15
V bolnišnici v Slovenj Gradcu so potrdili, da so na zdravljenje sprejeli dijaka drugega letnika slovenjgraške trgovske šole, ki je zbolel za gnojnim meningitisom. Bolezen se prenaša ob tesnih stikih z obolelim, zato so zdravniki preventivno z antibiotiki zaščitili 30 ljudi. Sicer, kot pravijo, razlogov za preplah ni.
Zdravila tega stoletja
30. 12. 1999 20.26
Na prehodu v 20. stoletje so zdravniki poznali bolj malo zdravil, za katere so z gotovostjo vedeli, kako učinkujejo in pri katerih boleznih. Odkrili so kinin proti malariji, morfij proti bolečinam, digitalis proti oslabljenemu srcu, uporaba narkoze pa je omogočila razvoj kirurgije. Farmacevtska industrija je zatem doživljala nesluten razvoj.
Človekoljubna pomoč za Rdeči križ Jugoslavije
11. 07. 1999 19.49
Iz Ljubljane bo v zgodnjih jutranjih urah proti ZR Jugoslaviji odpotoval konvoj s človekoljubno pomočjo za Rdeči križ Jugoslavije.
Češkega predsednika odpustili iz bolnišnice
28. 05. 1999 17.26
Češki predsednik Vaclav Havel bo po enotedenskem zdravljenju za bronhitisom danes zapustil bolnišnico. 62-letni predsednik mora ostati še en teden v domači negi, je v Pragi sporočil njegov zdravnik Ilja Kotik.
Bakterija, ki se skriva pred antibiotiki
03. 01. 1999 09.30
Piogeni streptokok, ki povzroča vnetje grla, se lahko izogne delovanju antibiotikov tako, da se skrije v steno grla, kjer je koncentracija antibiotikov manjša kot drugje. Omenjeno odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj kljub občutljivosti tega streptokoka na delovanje penicilina in drugih antibiotikov, zdravljenje ne uspe pri petih do 30 odstotkih primerov.