arabska

Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.

Ugrabitelji izpustili potnike
27. 04. 2001 00.00
Po napetih pogajanjih se je v Sudanu davi nekrvavo končala ugrabitev etiopskega vojaškega letala. Ugrabitelji, študenti etiopske vojaške akademije, so se po večurnih pogovorih s predstavniki Rdečega križa in Združenimi narodi predali na letališču v sudanski prestolnici Kartum in izpustili vseh 50 potnikov letala.

Arabska liga obsoja ZDA in Izrael
28. 03. 2001 00.00
Voditelji držav članic Arabske lige so ob koncu dvodnevnega vrhunskega zasedanja v jordanskem Amanu ostro kritizirali ZDA, ki so vložile veto na odhod opazovalne misije Združenih narodov na zasedena ozemlja, od Varnostnega sveta ZN pa so zahtevali varnostne ukrepe za Palestince. Arabske države so Izraelu obenem očitale, da želi uničiti bližnjevzhodni mirovni proces. V sklepni resoluciji so obsodile "agresijo" Izraela na Palestince ter izraelsko politiko zapor palestinskih ozemelj in naseljevanja.

Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.

Arabska liga za osamitev Izraela
25. 03. 2001 00.00
V spopadih med izraelsko vojsko in Palestinci, ki so danes izbruhnili v Nablusu na Zahodnem bregu, je bilo ranjenih 20 Palestincev in en judovski naseljenec. Spopadi so izbruhnili, ko so Palestinci začeli izraelske vojake obmetavati s kamenjem. Na protestu v Nablusu se je zbralo kakih 4000 Palestincev, ki so zahtevali končanje izraelske okupacije in nadaljevanje intifade.

Arabska liga potrdila podporo Palestincem
04. 01. 2001 00.00
Ministrski odbor Arabske lige je na zasedanju v Kairu, na katerem so s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom preučili predloge ameriškega predsednika Billa Clintona o oblikovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci, potrdili podporo palestinskim zahtevam po pravici do suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom ter po vrnitvi beguncev, je po zasedanju dejal vodja egiptovske diplomacije Amr Musa. Arafat po srečanju v egiptovski prestolnici ni želel dajati izjav, ob vrnitvi v Gazo pa je izrazil upanje, da bo mirovni sporazum z Izraelom sklenjen še pred Clintonovim odhodom iz Bele hiše 20. januarja. Zasedanja so se med drugim udeležili tudi zunanji ministri Egipta, Jordanije, Sirije, Libanona, Bahrajna, Savdove Arabije, Maroka, Tunizije ter generalni sekretar lige Esmat Abdel Meguid.

Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.

Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.

Turško sodišče prvič odobrilo kurdsko ime
07. 03. 2000 08.07
Turško sodišče je prvič v zgodovini dovolilo, da so starši otroku tudi uradno dali kurdsko ime. Če so dovoljena arabska in evropska imena, tudi kurdska imena ne smejo biti prepovedana, je svojo odločitev utemeljilo drugostopenjsko sodišče. Turški časnik Huerriyet piše, da se je neki oče, ki je hčerki hotel dati kurdsko ime Mizgin, pritožil na sodišču, ker mu oblasti tega niso dovolile. Moški je zato hčerki najprej uradno dal ime Hattice, nato pa se na sodišču boril za spremembo imena. Njegovi zahtevi je ugodilo šele vrhovno sodišče.

Husein: Irak se uspešno upira zahodnim državam
17. 07. 1999 17.01
Iraški predsednik Sadam Husein je danes v televizijskem pogovoru ob 31. obletnici prihoda arabske nacionalistične stranke Baas na oblast povedal, da se njegova država še vedno uspešno upira poskusom prevlade Amerike in njene zaveznice Izraela, da bi zavladala njegovi državi. V nagovoru pa se je izognil odnosom z Varnostnim svetom Združenih narodov ter inšpektorjem za nadzor orožja.

Arabska liga ne pričakuje veliko pozitivnega od volitev
15. 05. 1999 17.51
Arabska liga v primeru ponovne zmage izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na volitvah ne pričakuje veliko pozitivnega za bližnjevzhodni mirovni proces. Generalni sekretar Arabske lige Esmat Abdel Meguid je v pogovoru za današnjo izdajo kairskega dnevnika al Ahram opozoril, da so volitve povsem notranja zadeva Izraela.

Arabska liga poziva Rusijo, naj uporabi svoj vpliv na Izrael
10. 05. 1999 16.27
Generalni sekretar Arabske lige Esmat Abdel Meguid je po pogovoru z ruskim veleposlanikom v Kairu Vladimirjem Gudevom danes zahteval od Rusije, naj uporabi svoj vpliv na Izrael, da bi ta končal ''agresijo'' na jugu Libanona in palestinskih ozemljih.

Ali je bil ameriški napad na kemično tovarno v Sudanu upravičen?
22. 08. 1998 09.57
Varnostni svet ZN je odločil, da bo v ponedeljek na zaprti seji razpravljal o zahtevi Sudana, da Združeni narodi na prizorišče bombnega napada v Kartumu pošljejo preiskovalno komisijo, ki bo ugotovila, če je bila napadena kemična tovarna vpletena v proizvodnjo kemičnega orožja. Arabska liga je včeraj podprla zahtevo Sudana po oblikovanju omenjene komisije in prav tako za ponedeljek napovedala srečanje ministrskega sveta.

Iranska opozicija obtožuje vodstvo v Teheranu
11. 08. 1998 16.31
Iranska opozicija, ki deluje v Bagdadu, je danes obtožila vodstvo v Teheranu, da je vpleteno v nedavna bombna napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.

Arabska liga: glasovanje v ZN korak k palestinski državi
08. 07. 1998 15.02
Arabska liga je danes izrazila mnenje, da včerajšnja odločitev Generalne skupščine Združenih narodov o spremembi statusa palestinske misije pri svetovni organizaciji pomeni ''pomemben korak k oblikovanju neodvisne palestinske države''.

Predsednik Clinton bo otvoril posebno zasedanje GS OZN o mamilih
02. 06. 1998 09.29
Ameriški predsednik Bill Clinton bo kot prvi spregovoril na 20. izredni seji generalne skupščine OZN o svetovnem problemu mamil, ki se bo začelo v ponedeljek, 8. junija in bo trajalo do srede, 10. junija. Slovenijo bo na zasedanju predstavljal notranji minister Mirko Bandelj, ki bo generalni skupščini spregovoril v torek, 9. junija, na popoldanskem delu zasedanja.

Predlog o srečanju arabskega vrha o zamrznitvi stikov z Izraelom
01. 04. 1998 18.10
Libanonski predsednik Elias Hrawi, ki se mudi na uradnem obisku v Združenih arabskih emiratih, je danes predlagal sklic arabskega vrha, na katerem naj bi preučili pobudo o zamrznitvi stikov z Izraelom, da bi ga tako prisilili k umiku z zasedenih arabskih ozemelj.

Arabska liga poziva ZN, naj ukine sankcje proti Libiji
25. 03. 1998 16.31
Zunanji ministri držav članic Arabske lige so danes pozvali ZN, naj ukinejo mednarodne sankcije proti Libiji. Voditelji diplomacij 22 držav članic Arabske lige so na srečanju v Kairu sprejeli resolucijo, v kateri od Varnostnega sveta (VS) ZN zahtevajo, naj takoj ukine sankcije proti Libiji, ki jih predvidevata resoluciji VS številka 748 in 883. Sankcije je VS uvedel leta 1992, potem ko je Libija zavrnila izročitev dveh svojih državljanov, osumljenih atentata na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim mestom Lockerbie, v katerem je decembra 1988 umrlo 270 ljudi, ameriškim oziroma britanskim sodnim organom. 27. februarja letos se je Mednarodno sodišče odločilo, da bo prevzelo primer in tako ugodilo libijski zahtevi.

Cook in Šareh o izraelskem umiku z juga Libanona
18. 03. 1998 17.21
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes med pogovori s sirskim kolegom Farukom al-Šarehom podprl izvajanje resolucije Varnostnega sveta ZN številka 425 o takojšnjem umiku izraelskih sil z juga Libanona. Kot je po pogovorih s Cookom izjavil Al-Šareh, je Izrael z včerajšnjimi dogodki dokazal, da si "ne želi miru na Bližnjem vzhodu". Cook je na novinarski konferenci po pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom al-Asadom izrazil željo, da bi se izraelsko-arabska mirovna pogajanja obnovila. Britanski zunanji minister je znova kritiziral nadaljevanje izraelskega naseljevanja na zasedenih območjih, saj naj bi takšna politika otežila oživitev mirovnega procesa.

Kamela ušla iz živih jaslic in nesrečno končala na cesti
25. 12. 1997 11.49
Dva metra visoka in 270 kilogramov težka arabska kamela je pobegnila iz živih jaslic in zašla na cesto, kjer se je vanjo zaletel avtomobil in je umrla. Šokirani voznik Vinit Mody ni mogel verjeti svojim očem. "Rekel sem, Kaj za vraga dela kamela na cesti sredi Združenih držav? Kamele se ja ne da videti drugje kot v živalskem vrtu," je po bližnjem srečanju s kamelo povedal Mody.