arabske
Izraelci volijo premiera
06. 02. 2001 00.00
Danes Izraelci volijo svojega ministrskega predsednika, izbirajo pa med dvema kandidatoma, "ki ju ne marajo". To sta Ehud Barak iz Laburistične stranke dela in194160Ariel Šaron iz stranke Likud. Do poldneva po lokalnem času se je volitev udeležilo le 23,5 odstotka volilcev, kar je precej manj kot na zadnjih volitvah maja 1999, ko je bila udeležba ob istem času 29-odstotna. Najmanj ljudi prihaja na volišča v delih države z večinskom arabskim prebivalstvom, ki sicer tradicionalno voli za levico. Prvi izidi pa naj bi bili znani jutri okoli 2. ure ponoči. Volitve so razpisali potem, ko je Barak kot premier odstopil, ker je njegova vladna koalicija izgubila večino v knesetu.
Mirovna pogajanja se nadaljujejo
31. 01. 2001 00.00
Izraelci in Palestinci so na nedavnih mirovnih pogajanjih v egiptovskem letovišču Taba, ki so jih prekinili v soboto, premostili največja nesoglasja, danes piše izraelski časnik Maariv, ki se sklicuje na visokega izraelskega predstavnika. Ta naj bi med drugim potrdil, da so se Palestinci na pogajanjih v Tabi praktično odpovedali zahtevi po vrnitvi 3,7 milijona palestinskih beguncev na izraelsko ozemlje.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Arabska liga potrdila podporo Palestincem
04. 01. 2001 00.00
Ministrski odbor Arabske lige je na zasedanju v Kairu, na katerem so s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom preučili predloge ameriškega predsednika Billa Clintona o oblikovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci, potrdili podporo palestinskim zahtevam po pravici do suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom ter po vrnitvi beguncev, je po zasedanju dejal vodja egiptovske diplomacije Amr Musa. Arafat po srečanju v egiptovski prestolnici ni želel dajati izjav, ob vrnitvi v Gazo pa je izrazil upanje, da bo mirovni sporazum z Izraelom sklenjen še pred Clintonovim odhodom iz Bele hiše 20. januarja. Zasedanja so se med drugim udeležili tudi zunanji ministri Egipta, Jordanije, Sirije, Libanona, Bahrajna, Savdove Arabije, Maroka, Tunizije ter generalni sekretar lige Esmat Abdel Meguid.
Arafat sprejema Clintonov predlog
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pogojno sprejel predlog ameriškega predsednika Billa Clintona za mirovno rešitev z Izraelom. Predstavniki Bele hiše so sporočili, da je bil na večurnih pogovorih med Arafatom in Clintonom v Washingtonu dosežen napredek. Visoki palestinski predstavnik Hasan Abdel Rahman je povedal, da je Arafat Clintonu predstavil palestinska stališča "na pozitiven način", Clinton pa jih je sprejel. Clinton naj bi o vsebini pogovorov z Arafatom še danes seznanil izraelskega premiera v odstopu Ehuda Baraka, Arafat pa se bo jutri v Kairu udeležil ministrskega zasedanja Arabske lige.
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.
Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge
25. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.
Arafat odpotoval v Maroko
12. 12. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo s kraljem Mohamedom VI. in ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom pogovarjal o položaju na palestinskih ozemljih, seznanil pa naj bi ju tudi z "nadaljevanjem izraelskega nasilja" nad Palestinci, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina.
Spopadi na izraelsko-libanonski meji
26. 11. 2000 00.00
Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Še zadnja preizkušnja pred Dakarjem
05. 11. 2000 00.00
Zadnji vztrajnostni reli v letošnji sezoni bo že čez dva dni krenil na zahtevno pot preko velike Arabske puščave. Puščavski izziv, kot se reli uradno imenuje je tudi tokrat zadnji preizkus pred Dakarjem, ki bo potekal prve tri tedne januarja 2001. Relija se bo udeležilo kar 116 motoristov, 41 avtomobilističnih posadk in štirje tovornjaki.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Lubbers novi komisar ZN za begunce
26. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je za novega Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki bo na položaju nasledil Sadako Ogato, predlagal nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Njegovo nominacijo mora zdaj z glasovanjem potrditi še Generalna skupščina ZN. Annan je obenem imenoval tudi novo izvršno direktorico Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Thorayo Ahmed Obaid iz Saudove Arabije, ki pa potrdila v Generalni skupščini ne potrebuje.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Posebno zasedanje komisije ZN
17. 10. 2000 00.00
V Ženevi se je danes začelo posebno zasedanje komisije Združenih narodov za človekove pravice o položaju na Bližnjem vzhodu. Na dvodnevnem zasedanju bo komisija med drugim odločala o oblikovanju posebne mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila vzrok za izbruh novega vala palestinsko-izraelskega nasilja. Pobudo držav članic Arabske lige in Organizacije islamske konference za sklic zasedanja komisije za človekove pravice je podprlo 47 od skupaj 53 držav članic, med njimi evropske države, medtem ko so ZDA sklicu nasprotovale.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
Izrael in Palestina tik pred vojno
11. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo spopadi med Palestinci in Izraelci, v katerih je bilo ubitih 90 ljudi. Že tretji dan generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poizkuša umiriti razmere, ki so na robu vojaškega spopada. Arabske države so zato napovedale nujen sklic Arabske lige.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Spopad med izraelskimi vojaki in člani Hamasa
27. 08. 2000 00.00
V spopadu med pripadniki islamskega gibanja Hamas in izraelskimi vojaki v vasi Asira al-Šamalija na Zahodnem bregu so bile po besedah poveljnika izraelske vojske Izaka Eitana v noči na nedeljo žrtve na obeh straneh. Eitan ni potrdil poročanja neke arabske televizijske postaje, po katerem naj bi bili v spopadu ubiti trije izraelski vojaki, dejal pa je, da so izraelske enote pomotoma ranile enega svojega vojaka. Palestinski viri so davi sporočili, da so pripadniki izraelske vojske v okviru akcije iskanja voditelja islamskega gibanja Hamas Mahmuda Abuja Hanuda ponoči obkolili vas Asira al-Šamalija. Vas je še vedno pod nadzorom Izraelcev. Do incidenta naj bi po prišlo potem, ko so želeli izraelski vojaki preiskati neko hišo, v kateri naj bi se skrival Hanud. Iz hiše so nato islamski borci napadli izraelske vojake. Hanud je bil v spopadu lažje ranjen in je izraelskim vojakom pobegnil v mesto Nablus na palestinskem ozemlju. Izraelske enote so v akciji aretirale enega od pripadnikov Hamasa.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Arafat pri Gadafiju
07. 08. 2000 10.26
Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat se je včeraj v okviru svoje arabske turneje, na kateri predstavlja stališča Palestincev po neuspelih pogajanjih z Izraelom v Camp Davidu, sestal z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem. O čem natančno sta govorila Arafat in Gadafi, ni znano, prav tako ni znano, kam je Arafat odpotoval po pogovorih.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Nocoj zaklinjanje in klicanje
22. 07. 2000 16.23
V kulturnem centru Metelkova mesto se bo z ''orientalnim zaklinjanjem in klicanjem dobrososedskih odnosov'' nocoj končal festival Sosedje - slovenski komolec. To bo dražba eksotičnih artefaktov arabske provenience, ki jo bodo oplemenitile plesne točke trebušne plesalke Nursel. Noč bo zaključil arabski disko. Od minulega ponedeljka so v okviru festivala v klubu Gromki potekale raznovrstne prireditve, ironično posvečene ''pritlehnima rasizmu in ksenofobiji'' v soseščini tega centra.