aretacije
Bush zamrznil račune teroristom
24. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush je podpisal odlok o zamrznitvi finančnega premoženja 27 domnevnih terorističnih organizacij in posameznikov v ZDA.
Iskanje preživelih se nadaljuje
20. 09. 2001 00.00
Deveti dan po terorističnih napadih v ZDA se reševalna akcija v New Yorku nadaljuje. Reševalne ekipe so pod ruševinami WTC-ja naletele na nepoškodovane spodnje dele poslopja, ki bi lahko nudili zavetje morebitnim preživelim, vendar pa doslej tam niso našli nikogar.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
FBI prijel nedolžne
14. 09. 2001 00.00
FBI je izpustil 10 oseb, ki jih je v četrtek ponoči prijel na dveh newyorških letališčih.
Aretacije v Rotterdamu
14. 09. 2001 00.00
V Rotterdamu je policija aretirala dva državljana Francije ter Nizozemca in Alžirca, ki so osumljeni sodelovanja z mednarodno islamistično skupino.
Aretacije vojnih zločincev se nadaljujejo
06. 09. 2001 00.00
Na Hrvaškem se nadaljujejo aretacije oseb, osumljenih vojnih zločinov nad Srbi med vojaško operacijo Nevihta leta 1995.
Mladića ni v ZRJ
05. 09. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Đinđić je izjavil, da se nekdanji voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, kljub nasprotnim trditvam haaške tožilke Carle del Ponte, ne nahaja v Jugoslaviji.
Milošević drugič pred sodiščem
30. 08. 2001 00.00
Na haaškem sodišču se je končalo drugo zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki še vedno zavrača odvetnika in haaškemu sodišču odreka legitimnost.
Lov na Gotovino?
30. 08. 2001 00.00
Hrvaške oblasti so zavrnile medijska ugibanja, da je bila vaja specialne policije blizu Zadra organizirana zaradi aretacije pobeglega generala Gotovine.
Talibani dovolili obisk Rdečega križa
26. 08. 2001 00.00
Predstavniki Rdečega križa so obiskali humanitarce, ki so v Afganistanu že tri tedne zaprti zaradi obtožb o širjenju krščanstva.
Na Hrvaškem nove aretacije
24. 08. 2001 00.00
Hrvaška agencija Hina je poročala, da je hrvaška policija aretirala tri policiste, ki so osumljeni vojnih zločinov.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Poskus aretacije Karadžića
15. 07. 2001 00.00
Pripadniki britanskih specialnih enot SAS naj bi v petek poskušali aretirati nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. Tako vsaj piše edini črnogorski opozicijski časopis "Dan" iz Podgorice. Po njihovih podatkih naj bi do spopada prišlo na dveh možnih lokacijah. Ena možnost je okolica Srbinja, po drugih informacijah pa naj bi se to zgodilo v severovzhodni Črni gori, izključena pa ni niti okolica Nikšića. Karadžićevo obrambo naj bi sestavljali posebno dobro izurjeni vojaki. Po podatkih časopisa "Dan" pripadnikov sil mednarodne skupnosti, ki naj bi izvedli napad, ni na nobenem spisku, tako da jih tudi nihče ne pogreša. Karadžićevi stražarji naj bi ob poskusu aretacije ubili 10 in ranili dva pripadnika britanskih specialnih enot. Zaenkrat so to vse neuradni podatki, še poudarjajo pri časopisu "Dan".
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Priprli industrijske vohune
01. 07. 2001 00.00
Policija v Združenih arabskih emiratih je pred dnevi zaradi domnevnega prisluškovanja aretirala 19 oseb, med njimi osem Britancev. Med aretiranimi so tudi državljani Filipinov, Maroka, Jordanije in Jemna. Aretacije je spodbudila vrsta vdorov v štiri tamkajšnja podjetja za industrijsko raziskovanje, s katerimi upravljajo Britanci, so danes potrdili na britanskem zunanjem ministrstvu in britanskem veleposlaništvu v Dubaju.
Karadžić kmalu aretiran?
21. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na vire pri tožilstvu Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes poročala, da naj bi mednarodne sile "zelo kmalu" izvedle akcijo za aretacijo Radovana Karadžića.
Nadaljevanje ameriške misije
09. 06. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns in vodja ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet nadaljujeta prizadevanja za utrditev premirja med Izraelci in Palestinci. Kot je poročal izraelski radio, se bo Burns danes znova sestal s predstavniki Palestincev, s katerimi bo razpravljal o možnostih izvajanja predlogov Mitchellove komisije. Cilj ameriških predstavnikov je sprti strani znova spraviti za pogajalsko mizo.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Aretirali dva vodilna predstavnika JUL
02. 05. 2001 00.00
V Beogradu so zaradi suma finančne goljufije aretirali visoka predstavnika Jugoslovanske levice (JUL) in sodelavca nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je danes poročal beograjski radio B-92. Nebojšo Maljkovića in Milana Djurovića, člana JUL, ki jo vodi Miloševićeva soproga Mira Marković, so aretirali v ponedeljek, oblasti pa naj bi zanju odredile enomesečni pripor, je še poročal radio. Njune aretacije uradno še niso potrdili.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Aretacije protestnikov v Quebecu
22. 04. 2001 00.00
Voditelji držav in vlad iz 34 severno- in južnoameriških držav v kanadskem Quebecu so nadaljevali pogovore o oblikovanju prostotrgovinskega območja, nadaljujejo pa se tudi protesti proti globalizaciji. Policija je od petka aretirala približno 400 protestnikov, samo v noči na nedeljo 253, ranjenih pa je približno sto ljudi, od tega 46 policistov in 57 protestnikov. Nekaj četrti mesta je razdejanih, davi pa je bilo mogoče videti goreče barikade in razbita izložbena okna.
Obrenović pred sodniki
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga sile Sfor aretirale v Zvorniku na vzhodu BiH, bo danes stopil pred haaško sodišče.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Iranska opozicija spet na udaru
08. 04. 2001 00.00
V Teheranu in še nekaterih drugih iranskih mestih so aretirali več deset članov iranske opozicije. Gre za pripadnike gibanja Za svobodo, skupine, ki je formalno prepovedana, kljub temu pa je doslej niso preganjali. Iransko pravosodje je potrdilo, da so zaradi demonstracij, ki so bile konec marca na jugu države, včeraj aretirali 23 oseb, obtoženih uničevanja družbenih dobrin in netenja nemirov. Že prejšnji teden so iranske oblasti napovedale aretacije 35 oseb, kar 80 pa naj bi jih bilo na črnem seznamu. Aretirani so osumljeni, da so skušali zrušiti iranski islamski sistem, zaradi česar jih lahko sodišče obsodi celo na smrt.