aretirali
Jedrski odpadki na poti v Francijo
10. 04. 2001 00.00
Zjutraj so iz Nemčije proti Franciji napotili prvi transport jedrskih odpadkov po letu 1998. V spremstvu policije je poseben tovornjak z odpadki prispel v bližino železniške postaje v Gochsheimu, kjer bodo jedrske odpadke natovorili na vlak in jih odpeljali v La Hague, kamor bodo prispeli jutri. V Franciji bodo odpadke predelali in jih vrnili v Nemčijo.
Čečenski uporniki ubili devet Čečenov
09. 04. 2001 00.00
Uporniki so v Čečeniji sinoči ubili devet oseb, med njimi so tudi štirje čečenski civilisti in predstavnik lokalnih oblasti v vasi Kulari jugozahodno od Groznega, je sporočilo rusko notranje ministrstvo. Uporniki so po trditvah Moskve streljali na skupino vaščanov in vzklikali alahu. Ob tem so bili ubiti štirje civilisti in policist. Istočasno so umrle še štiri osebe, ko so uporniki napadli hišo predstavnika lokalne oblasti. Kot opozarjajo ruske oblasti, čečenski uporniki pogosto napadajo Čečene, ki sodelujejo z Moskvo in prorusko administracijo v Čečeniji.
Iranska opozicija spet na udaru
08. 04. 2001 00.00
V Teheranu in še nekaterih drugih iranskih mestih so aretirali več deset članov iranske opozicije. Gre za pripadnike gibanja Za svobodo, skupine, ki je formalno prepovedana, kljub temu pa je doslej niso preganjali. Iransko pravosodje je potrdilo, da so zaradi demonstracij, ki so bile konec marca na jugu države, včeraj aretirali 23 oseb, obtoženih uničevanja družbenih dobrin in netenja nemirov. Že prejšnji teden so iranske oblasti napovedale aretacije 35 oseb, kar 80 pa naj bi jih bilo na črnem seznamu. Aretirani so osumljeni, da so skušali zrušiti iranski islamski sistem, zaradi česar jih lahko sodišče obsodi celo na smrt. 
Resam obsojen napada
07. 04. 2001 00.00
V Los Angelesu so včeraj Alžirca Ahmeda Resama obsodili zaradi načrtovanja terorističnega napada. Po prepričanju porote je 33-letni Resam sodeloval pri kovanju zarote, katere cilja sta bila med drugim tudi napad na newyorški Times Square in stolp Space Needle v Seattlu ob praznovanju vstopa v novo tisočletje.
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
Odkrili evropski center islamskih teroristov
06. 04. 2001 00.00
Italijanska policija je odkrila center iz katerega naj bi organizirali oborožene atentate islamskih skrajnežev po celi Evropi. V Italiji so aretirali pet osumljencev, ki jih povezujejo z ubežnim saudskim disidentom Osamom bin Ladnom, nemška policija pa je prijela še enega. Preiskovalci v Berlinu pa so izjavili, da so ob odkritju več skladišč orožja v južni in zahodni Nemčiji zajeli osumljenca alžirskega rodu.
Estrada obtožen korupcije
04. 04. 2001 00.00
Januarja odstavljenega filipinskega predsednika Josepha Estrado so obtožili korupcije. Filipinski pravosodni organi mu očitajo "ropanje" gospodarstva države, poneverbo denarja in podkupljivost. Filipinsko vrhovno sodišče je včeraj razsodilo, da januarja odstavljeni predsednik Estrada ni več predsednik in se ob morebitni aretaciji ne more sklicevati na predsedniško imuniteto. Ni še znano, kdaj naj bi Estrado aretirali. S tem je postala pravnomočna filipinska predsednica Gloria Macapagal Arroyo.
Robertson zadovoljen z napredkom
04. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je na včerajšnjem zasedanju veleposlanikov 19 držav članic zveze Nato v Skopju izrazil zadovoljstvo nad napredkom pri reševanju makedonske krize in poudaril, da je potrebno politični dialog še okrepiti. Robertson je makedonskim oblastem tudi čestital za uspešno vojaško ofenzivo proti albanskim upornikom v okolici Tetova.
Clinton "norec" leta
04. 04. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je bil v anketi ob prvem aprilu ali dnevu norcev, kot ga imenujejo Američani, izbran za "norca" leta 2001. Več kot 85 odstotkov vprašanih je menilo, da je Clinton znova počel neumnosti, kar je za pet odstotkov več kot leto pred tem, ko je razvpiti predsednik že osvojil omenjeno lovoriko. Ljudje mu letos očitajo, da je poskušal z državnim denarjem najeti strašansko razkošno in drago pisarno, predmet posmehovanja pa so tudi pomilostitve, ki jih je sprejel na dan izteka svojega mandata.
Obsodili nekdanjega esesovca
03. 04. 2001 00.00
Nekdanjega poveljnika SS Juliusa Viela, obtoženega, da je marca 1945 ubil sedem judovskih prisilnih delavcev, je danes sodišče v nemškem mestu Ravensburg obsodilo na dvanajst let zapora. Tožilstvo je za 82-letnega Viela sicer zahtevalo dosmrtno ječo. Po pričanju glavne priče Adalberta Lalliera, ki je bil tedaj v skupini, ki je nadzorovala prisilne delavce, je obtoženi žrtve hladnokrvno ubil. Zločin se je zgodil v Litomericah na Češkem, kjer so zaporniki kopali zaščitne jarke, s katerimi naj bi preprečili napredovanje Rdeče armade.
Aretirali prodajalki mesa
03. 04. 2001 00.00
Moldavske oblasti so nedavno aretirale dve prodajalki mesa, ker sta, kot se je izkazalo, prodajali ostanke človeškega mesa.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Milošević ne gre v Haag
30. 03. 2001 00.00
Oblasti v Beogradu so le dan pred iztekom roka odločno zavrnile zahtevo haškega sodišča in Združenih držav Amerike, naj Slobodana Miloševića predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Kot je izjavil srbski pravosodni minister Vladan Batić, bodo o usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika odločala srbska sodišča in nihče drug. Podobno sporočilo je zahodu namenil tudi jugoslovanski notranji minister. Batić obenem ni želel napovedati, kdaj bodo aretirali Miloševića.
Razbita mreža trgovcev z otroško pornografijo
27. 03. 2001 00.00
V skupnem boju proti otroški pornografiji je policija v več državah z aretacijami osumljenih zadala pomemben udarec tej dejavnosti. Ruske oblasti so v okviru desetmesečne preiskave aretirale enajst ljudi, proti 64 osebam pa so sprožile kazenski postopek, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske policije Jurij Furman. Britanska policija je danes sporočila, da so aretirali 17 ljudi, med njimi tudi 13-letnega fanta in štiri državljane ZDA. Aretacije pa so izvedle tudi policije skandinavskih držav. V več racijah so policije različnih držav zasegle na desettisoče video kaset, aretirale pa so tako posiljevalce otrok kot tudi kupce pornografskega materiala. Aretacije in racije so rezultat skupne rusko-ameriške preiskave, s pomočjo katere so uspeli razbiti že tri mreže proizvajalcev in preprodajalcev pornografskih posnetkov.
Sporni tovor kljub protestom na cilju
27. 03. 2001 00.00
Vlak s 55 tonami radioaktivnih odpadkov iz nemških nukleark je kljub protestom okoljevarstvenikov ob poti prispel do Dannenberga, mesta južno od Hamburga. Ponoči bodo šest zabojnikov z odpadki preložili na tovornjake, ki jih bodo odpeljali na skladiščenje v nemško mesto Gorleben.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Moskva začela s preiskavo
25. 03. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Vladimir Ustinov si je v Čerkesku ogledal potek preiskave o sobotnih bombnih eksplozijah na ruskem Kavkazu, v katerih je umrlo 24 oseb, 143 pa je bilo ranjenih. Ustinov je dejal, da po prvih izsledkih preiskave za napadi stoji čečenski vojaški poveljnik jordanskega porekla Hatab. Preiskovalci domnevajo, da so eksplozije v mestih Mineralne Vode, Jesentuki in na cesti v pokrajini Karačaj-Čerkezija povezane.
Umrl ustanovitelj Greenpeacea
24. 03. 2001 00.00
Včeraj je v avtomobilski nesreči v Italiji življenje izgubil eden od soustanoviteljev mednarodnega ekološkega gibanja Greenpeace David McTaggart. Osemišestdesetletni McTaggart je bil v avtomobilu sam. Nesreča se je zgodila v petek popoldan v kraju Castiglione del Lago, ki je okoli 30 kilometrov oddaljeno od Perugie. Umrl je tudi voznik v nasproti vozečem avtomobilu, sopotnica pa je bila ranjena. Kanadčan McTaggart je sodeloval pri ustanovitvi ekološke organizacije za izvajanje pritiska v zgodnjih sedemdesetih letih, vodil pa jo je med leti 1979 in 1991.
Prijeli domnevnega vodilnega člana organizacije ETA
23. 03. 2001 00.00
Na mejnem prehodu Hendaye med Francijo in Španijo so španski policisti danes prijeli domnevnega vodilnega člana baskovske teroristične organizacije ETA. Po navedbah policije naj bi šlo za 52-letnega Joseja Luisa Micheleno Berasarteja, ki naj bi preteklih dvanajst let pri organizaciji skrbel predvsem za tihotapljenje orožja in streliva v Španijo. Michelena Berasarte naj bi bil na begu že vse od leta 1993, v Španiji pa velja za enega najbolj iskanih teroristov organizacije ETA.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
ZDA izgnale 6 Rusov
22. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je včeraj obvestil ruskega ambasadorja Jurija Ušakova, da bodo ZDA danes tudi uradno ukazale izgon za šest ruskih diplomatov. Šesterica bo morala v 48 urah zapustiti državo. Ta razplet dogodkov je posledica aretacije vohuna v vrstah FBI-ja Roberta Hanssena pred mesecem dni. Omenjeni je obtožen vohunjenja za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo zadnjih petnajst let. Po besedah Powella pa naj bi izgon iz ZDA v prihodnosti dobilo še več Rusov, predvidoma 45. Izgnana šesterica diplomatov naj bi bila neposredno vpletena v sodelovanje s Hanssenom. Izgon preostalih diplomatov, ki bodo morali pospraviti kovčke do poletja, pa naj bi bil čisti povračilni ukrep, s čimer naj bi se število osebja na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu izenačilo s številom osebja ameriškega veleposlaništva v Moskvi.
Znova streljanje na jugu Srbije
20. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so včeraj in davi na več mestih streljali na položaje jugoslovanskih sil na jugu Srbije in s tem kršili prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo pred tednom dni, je danes poročal informacijski center v Bujanovcu. Jugoslovanske sile na napade, ki niso terjali žrtev, niso odgovarjale, še poroča center. Posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith je sinoči v Bujanovcu začel pogovore s koordinacijskim odborom za jug Srbije, ki ga vodi podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović, pred tem pa se je v Končulju srečal s predstavniki albanske skupnosti. Glavna tema pogovorov, katerih podrobnosti niso znane, naj bi bil položaj na jugu Srbije in priprave na politični dialog med sprtima stranema.
Aretirali moskovskega morilca
17. 03. 2001 00.00
Ruski gasilci so po požaru v kleti neke stolpnice v Moskvi našli štiri močno iznakažene umorjene osebe, dva moška in dve ženski. Ruska policija je že aretirala moškega, ki je osumljen štirikratnega umora. Ker so ob truplih, ki so bila brez glave, našli rože in sveče, je policija sprva menila, da gre za obredni umor nekega satanističnega kulta.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Ugrabitev zahtevala tri žrtve
16. 03. 2001 00.00
V savdskoarabskem mestu Medina se je z bliskovitim napadom posebne enote končala skoraj 24-urna drama ugrabljenega ruskega letala. Tri osebe, turški potnik, stevardesa in eden od čečenskih ugrabiteljev, so pri tem umrle. Savdski specialci so se za tvegano akcijo odločili potem, ko so ugrabitelji zagrozili, da bodo letalo razstrelili, če ne bodo smeli nadaljevati poti v Afganistan.
Zaradi striptiza preložili let
14. 03. 2001 00.00
Grške oblasti so nedavno aretirale francoskega turista, ki se je na letalu, polnem potnikov, slekel do golega. 23-letni Jeremy Benjamin Mauri se je slekel tik pred vzletom letala za Pariz z atenskega letališča, in sicer med tem, ko so stevardese potnikom razlagale varnostne ukrepe v primeru nesreče na letalu. Zaradi incidenta so polet preložili za nekaj ur, slačifanta pa so grški policisti aretirali. Francoz je na zaslišanju med drugim dejal, da je šlo za šalo in pojasnil, da je impotenten in da v obenem primeru ne bi mogel doseči erekcije.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.