arheologija
Našli tri tisoč let star meč
19. 05. 2006 17.48
V Blejskem jezeru so arheologi našli več kot tri tisoč let star bronasti meč. Gre za izjemno arheološko najdbo.
Sekira - najdba stoletja
04. 05. 2006 11.59
Kamnita sekira, stara 3500 let, je dokaz zgodovinskih povezav med severom in jugom Indije.
Starodavni pivski žur
27. 03. 2006 10.53
Stari Egipčani so bili strastni pivci. Pivovarno so postavili že pred 5.500 leti.
Pokopališče pod Forumom?
22. 01. 2006 10.03
Arheologi so pod rimskim Forumom odkrili več tisočletij staro grobnico, domnevajo pa, da jih bodo našli še več.
Grki so jih imeli
25. 11. 2005 07.46
Nek belgijski arheolog je našel najstarejši zemljevid Zahodnega sveta, ki dokazuje, da so Stari Grki uporabljali zemljevide.
Starodavni porcelan
19. 10. 2005 08.39
Arheologi so našli pokopališče, staro 1700 let, v katerem so bili bronasta ogledala in stari novčiči.
Odkrili mamuta
10. 10. 2005 08.05
V okolici ruskega mesta Krasnojarsk v Sibiriji so odkrili ostanke mamuta, ki naj bi bili stari najmanj 12.000 let.
Našli starodavni trupelci
26. 09. 2005 10.37
Avstrijski arheologi so odkrili 27.000 let star grob dveh novorojencev, ki sta bila pokrita z mamutovo lopatico.
Tihotapili dragocene starine
01. 06. 2005 00.00
Slovenski in makedonski kriminalisti še preiskujejo, koliko ljudi je vpletenih v trgovino z arheološkimi najdbami, ki so jih cariniki zasegli na mejnem prehodu Obrežje. Ovadili so trojico Makedoncev, med njimi celo policista. Koliko naj bi bile dragocenosti vredne, še ni znano.
Starodavne umetnine
02. 03. 2005 00.00
Arheologi so v goratem predelu v Peruju odkrili vrsto risb, ki so najverjetneje starejše od znanih risb iz obdobja predinkovske kulture Nazca.
V Srbiji našli mamuta
08. 10. 2004 00.00
V strugi Velike Morave pri Jagodini v Srbiji so našli 20.000 let stare kosti mamuta.
Naši predniki trpeli za zobobolom
09. 08. 2004 00.00
Skupina francoskih in izraelskih znanstvenikov je na fosilu dveletnega otroka ugotovila znake genetske bolezni.
Dragoceno arheološko odkritje
27. 07. 2004 00.00
Bolgarski arheologi so v bližini mesta Veliko Tarnovo na severu države odkrili ostanke 8000 let stare hiše.
Nagrade 19. knjižnega sejma
26. 11. 2003 00.00
Na 19. knjižnem sejmu so podelili tradicionalne sejemske nagrade.
Odkrili staro civilizacijo ob Amazonki
03. 07. 2003 00.00
Francoski in ekvadorski arheologi so nedavno odkrili arheološke ostanke, ki dokazujejo, da so ljudje naseljevali zgornji del Amazonke že pred 4000 leti, in sicer območje na meji z današnjim Perujem.
Razkrili skrivnost glinenih vojščakov
17. 12. 2002 00.00
Moderna znanost je dokončno uspela odkriti, kje so izdelovalci kitajskih vojščakov iz žgane gline dobivali material za izdelovanje legendarnih skulptur. Znanstveniki so po treh letih raziskav ugotovili, da so bili vojščaki izdelani blizu kraja, kjer so jih v sedemdesetih letih izkopali.
Benetke rešujejo podvodno bogastvo
02. 12. 2002 00.00
Benetke bodo svoje podvodno bogastvo pred propadom reševale prek programa Archeorisk. Gre zlasti za ostanke iz bronaste dobe, ki ležijo pod morsko gladino.
Hieroglifi Majev opisujejo veliko vojno
25. 09. 2002 00.00
Napisi s prastare piramide v Gvatemali kažejo, da sta civilizaciji Majev na njenem vrhunca vladali dve mestni državi, ki sta se medsebojno borili za oblast, trdijo strokovnjaki.
Nemci kradli amfore
25. 09. 2002 00.00
Italijanska policija je zaradi kraje amfor iz tretjega stoletja pred našim štetjem izpod razbitin neke ladje pri Siciliji aretirala štiri Nemce. Skupina je bila opremljena celo z miniaturnimi podmornicami.
Prek 3000 let stara palača
22. 08. 2002 00.00
V osrednji Kitajski, 400 kilometrov južno od Pekinga, so arheologi odkrili sledi velike palače, stare prek 3000 let, iz časa dinastije Shang.
Našli izgubljeno mesto Inkov
11. 06. 2002 00.00
V perujskem pragozdu so britanski in ameriški raziskovalci našli mesto Inkov, ki je bilo več kot 400 let "izgubljeno". Gre za največje odkritje v dvajsetih letih dela na tem območju.
Odkrili okostje sedečega človeka
08. 05. 2002 00.00
Skupina belgijskih arheologov je v bližini egiptovskega kraja Dandara našla 37.000 let staro človeško okostje. Gre za najstarejše okostje, ki so ga doslej našli na tleh severne Afrike.
Danes prost vstop
03. 12. 2001 00.00
Seznam prireditev, ki bodo 3. decembra zaznamovale dan odprtih vrat v slovenski kulturi.
Vinska klet iz grško-rimskega časa
18. 10. 2001 00.00
V Egiptu, blizu obalnega mesta Marsa Matruh, so arheologi odkrili vinsko klet iz grško-rimskega obdobja.
Odkritje grških arheologov
03. 10. 2001 00.00
Grški arheologi so prepričani, da so na obrobju Pindskega gorstva na severovzhodu države odkrili ostanke antičnega mesta, ki ni omenjen v nobenem antičnem viru.
S pomočjo radarja odkrili ostanke iz rimskih časov
29. 09. 2001 00.00
V Avstriji so znanstveniki s pomočjo radarja in računalnika odkrili to, kar arheologom z izkopavanji ni uspelo - središče rimskega vojnega tabora iz 1. stoletja našega štetja.
Odkrili Džingiskanovo grobnico?
18. 08. 2001 00.00
Člani neke ameriško-mongolske arheološke odprave menijo, da so blizu odkritju Džingiskanove grobnice. Našli naj bi jo 320 kilometrov severovzhodno od Ulan Batorja.
Bodoča univerzitetna knjižnica arheološko zaznamovana
13. 07. 2001 00.00
V Ljubljani so predstavili maketo arheoloških izkopanin na lokaciji bodoče Nacionalne in univerzitetne knjižnice, ki jo je po naročilu slovenskega ministrstva za šolstvo, znanost in šport izdelal Peter Ogorelec s sodelavci. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo fotografij, ki so pravzaprav neke vrste model in napoved tega, na kakšen način bodo arheološke najdbe vključili v novo knjižnično stavbo. Le-ta bo po besedah arhitekta Marka Mušiča predstavljala rekonstrukcijo znanih arhitekturnih elementov oziroma najdenih delov, seveda v funkciji knjižnice.
O vlogi ideologije v arheologiji
11. 02. 2000 16.16
Ideologija v arheologiji na Slovenskem še ni dorečena, korak k temu pa bo morda prispevalo današnje srečanje, ki ga je v Ljubljani organiziralo Slovensko arheološko društvo v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem RS, Pokrajinskim muzejem iz Kopra, Gorenjskim muzejem iz Kranja ter arheološkim oddelkom na ljubljanski filozofski fakulteti.
80-letnica Filozofske fakultete
14. 12. 1999 16.14
31. avgusta 1919 je regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je stopil v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim so bili imenovani prvi profesorji na vseučilišču. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je s svojim neprekinjenim delovanjem pričela v zimskem semestru 1919/1920. Takrat je fakulteto obiskovalo 245 študentov, ki so poslušali predavanja iz 17 glavnih predmetov, od tega deset humanistično-družboslovnih. Ob tej pomembni obletnici sta dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat in rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger danes odkrila spominsko obeležje vsem dosedanjim dekanom Filozofske fakultete.