arhiv
IBM želi postati vodilni ponudnik
10. 12. 2002 00.00
IBM želi postati vodilno podjetje na področju programske opreme za poslovne uporabnike, je Andrej Nadrah, direktor prodaje programske opreme pri IBM Slovenija.
Arhiv Slovenije dobil gradivo predsedstva
06. 12. 2002 00.00
Generalni sekretar urada predsednika republike Marjan Šiftar je danes Arhivu Slovenije predal arhivsko gradivo nekdanjega predsedstva Socialistične republike Slovenije od leta 1974 do 1990.
Usoda Jugoslovanske kinoteke
13. 11. 2002 00.00
V Hrvaškem novinarskem domu v Zagrebu je potekala okrogla miza z naslovom Kaj po kinoteki nekdanje Jugoslavije. Predstavniki kinotek, nastalih v državah na območju nekdanje Jugoslavije, so se pogovarjali o mestu kinotek v nacionalni kulturi.
Popovi zdravniki
26. 10. 2002 00.00
Od srede 30. oktobra dalje bodo bralci 24ur.com lahko sodelovali v novi rubriki Popovi zdravniki. Glavna specialistična področja medicine bodo zastopali izbrani zdravniki, ki bodo s pomočjo internetnega foruma odgovarjali na vprašanja.
Vatikan bo objavil tajne arhive o Piju XII.
30. 10. 2002 00.00
Vatikan je napovedal, da bo objavil vse dokumente papežu Piju XII., ki je bil papež med drugo svetovno vojno. Vatikanski knjižničar, kardinal Jorge Mejia, je še povedal, da bodo objavili tudi vse dokumente iz obdobja med letoma 1922 in 1939, ko je bil Pij XII., tedaj še Eugenio Pacelli, nuncij v Berlinu.
Volilni boj tudi na internetu
22. 10. 2002 00.00
Možnosti interneta kot medija, ki morda lahko da piko na i dobro vodeni volilni kampanji, se zavedajo tudi predsedniški kandidati. Vsi se namreč želijo javnosti, volivkam in volivcem, predstaviti tudi na svetovnem spletu.
Stasi bo postala kulturni spomenik
17. 07. 2002 00.00
Stavba sedeža nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi bo postala nacionalni kulturni spomenik.
Miloševićev odvetnik zahteva dokumente
14. 04. 2002 00.00
Pravni svetovalec nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Zdenko Tomanović je uradno zahteval dostop do jugoslovanskih državnih arhivov in dokumentacije, da bi se lahko bolje pripravil za Miloševićevo obrambo pred haaškim sodiščem.
Pop tv in Kanal A prek interneta
10. 04. 2002 00.00
Na Siolovem multimedijskem portalu lahko internetni uporabniki odslej v živo spremljajo tudi televizijska programa Pop tv in Kanal A.
Filmski studio MGM naprodaj
16. 01. 2002 00.00
V ZDA nameravajo po odkupni ceni sedem milijard dolarjev oz. 30 dolarjev za delnico prodati enega najbolj veličastnih hollywoodskih filmskih studiev Metro-Goldwyn-Mayer (MGM).
Danes prost vstop
03. 12. 2001 00.00
Seznam prireditev, ki bodo 3. decembra zaznamovale dan odprtih vrat v slovenski kulturi.
Italijalijanski nacionalni virtualni muzej
30. 11. 2001 00.00
Italijanski minister za kulturo Giuliano Urbani je napovedal ustanovitev italijanskega nacionalnega virtualnega muzeja.
FIFA izbrisala rumene kartone
28. 11. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza se je odločila vsem nogometašem, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu, izbrisati rumene kartone. Tako bodo vsi z dvema rumenima kartonoma nastopili že v prvem krogu predtekmovanja.
Kučan poziva k sprejetju sporazuma
28. 11. 2001 00.00
Predsednik Kučan je po pogovoru s hrvaškim predsednikom Mesićem ocenil, da je parafirani osnutek sporazuma o meji dober, zato bi si obe vladi morali prizadevati za njegovo sprejetje. Danes se bo srečal premierom Račanom in nagovoril poslance sabora.
Nova križarska vojna?
25. 09. 2001 00.00
Uničevalskost terorističnega napada na ZDA je bila grozljiva. Toda bolj od ognja in dima, ki sem ju lahko gledal skozi okno, me je navdal in me vedno bolj navdaja s strahom odgovor ameriške vlade na ta teroristični napad.
Slovenskih podjetij v WTC ni bilo
12. 09. 2001 00.00
O posledicah porušenja zgradb World trade Centra smo se pogovarjali z direktorjem slovenskega WTC-ja, Božom Jakopičem.
Haider predal arhivsko gradivo
11. 09. 2001 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider je v prostorih Arhiva Slovenije v Ljubljani ministrici za kulturo Andreji Rihter simbolično predal arhivsko gradivo, ki ga je doslej hranil deželni arhiv v Celovcu.
Izmenjava arhivskega gradiva
10. 09. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je koroškemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju v Celovcu predala arhivsko gradivo, ki ga je doslej hranil Arhiv RS.
NSK razstavlja v Avstraliji
22. 06. 2001 00.00
V sredo, 20. junija, so v galeriji ANCA v Canberri odprli razstavo Streljajte na umetnika!, ki jo je pripravil Slovensko-avstralski inštitut s pomočjo ministrstva za kulturo RS ter slovenskega veleposlaništva v Canberri, arhivske posnetke pa so prispevali filmski arhiv Slovenije, RTV Slovenija in Michael Benson. Razstava prikazuje serijo naslovnic tednika Mladina, ki jih je oblikoval Zdravko Papič v letih med 1987 in 1991, izbrane projekte dveh skupin umetniškega kolektiva Neue slovenische Kunst (NSK) 
Izročitev vojnih zločincev vprašljiva
20. 06. 2001 00.00
Ključna stranka jugoslovanske vladne koalicije, črnogorska Socialistična ljudska partija (SNP), bo glasovala proti predlogu zakonu o izročitvi vojnih zločincev haaškemu sodišču. Tako je včeraj povedal predstavnik stranke Dragan Koprivica. Vsi predstavniki te stranke, ki je članica jugoslovanske vladne koalicije, bodo v parlčamentu tako glasovali proti zakonu in tako tudi proti izročitvi nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu. Po besedah Koprivice so to odločitev podprli na vseh organih stranke. Jugoslovanska vlada je minuli teden glasovala v prid novega zakona, vendar mora zakon potrditi še parlament, preden postane veljaven. Parlament naj bi se sestal v četrtek. Srbska reformistična zveza DOS, ki je lani na volitvah premagala Miloševića, ima v zvezni vladi večino, v parlamentu pa za absolutno večino potrebuje podporo črnogorske SNP.
Razstava Arhiva RS
23. 05. 2001 00.00
Deseto obletnico slovenske državnosti bo arhiv Republike Slovenije skupaj z ministrstvom za kulturo in mestno občino Ljubljana zaznamoval z osrednjo državno arhivsko razstavo. Razstavo z naslovom Od sanj do resničnosti (Razvoj slovenske državnosti), ki jo pripravljajo profesorji oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani: Peter Štih, Vasko Simoniti, Stane Granda, Peter Vodopivec, Jurij Perovšek, Miroslav Stiplovšek, Božo Repe in France M. Dolinar, bodo odprli v četrtek, 24. maja, v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu. Ogledati si jo bo mogoče do 25. junija.
EuroVision2000 v Kapelici
10. 05. 2001 00.00
Marion von Osten, Susanna Perin in Peter Spillmann so v ljubljanski galeriji Kapelica predstavili projekt EuroVision2000. Projekt sodi v teoretski del programa Svet umetnosti, ki ga pripravlja Zavod za sodobne umetnosti SCCA Ljubljana. Gre za medijsko-aktivistično pobudo, ki povezuje neodvisne video ustvarjalce, teoretike, umetnike, aktiviste, ki na kritičen način obravnavajo globalizacijo, oblikovanje skupne evropske politike in ekonomije ter migracijske procese. EuroVision2000 je odprt projekt, zato lahko vanj zainteresirani prispevajo svoje filme in videe, če - ne glede na žanr - na kritičen način obravnavajo omenjena tri področja. Predstavitvi bo sledil pogovor o razmerju med umetnostjo, aktivizmom in političnim delovanjem. Udeležili naj bi se ga tudi Nikolai Jeffs, Bogdan Lešnik in Jurij Krpan.
Sodišče odloča o Pasternakovem arhivu
22. 04. 2001 00.00
Na sodišču v Moskvi poteka sodna obravnava o usodi arhiva ruskega pisatelja in pesnika Borisa Pasternaka (1890-1960). Družina Pasternakove ljubice se je pritožila na odločitev sodišča, ki je lani arhiv vrnilo pisateljevi snahi Nataliji Pasternak. Olga Ivanskaja, ki je bila 14 let Pasternakova ljubica in muza, je hranila rokopise do pisateljeve smrti leta 1960, ko jih je zasegel KGB. Rokopise so shranili v skladišču vladnega arhiva. Ivanskaja, po njej je nastal lik Lare v Doktorju Živagu, je bila istega leta obsojena na osem let v taborišču. Ko so leta 1957 v Italiji objavili roman Doktor Živago, je Pasternak v domovini postal preziran. Leta 1958 so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev, istega leta je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, ki pa jo je zavrnil. Po pisateljevi rehabilitaciji leta 1987 in razpadu Sovjetske zveze štiri leta kasneje se je začel sodni boj za arhiv med Natalijo Pasternak in Olgo Ivanskajo, ki je umrla leta 1995. Sodišče je avgusta lani odločilo v prid ženi Pasternakovega sina Jevgenija, družina Olge Ivanskaje pa se je na sodbo pritožila. Večji del arhiva ni bil še nikoli objavljen.
40 let kubanske revolucije
17. 04. 2001 00.00
Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.
Boris Groys v Moderni galeriji
10. 04. 2001 00.00
V ljubljanski Moderni galeriji je v torek Boris Groys predaval o medmrežni in video umetnosti, v sredo pa bodo v Mali galeriji odprli njegovo razstavo z naslovom Poglej in presodi, ki bo na ogled do nedelje, 27. maja. Delo Borisa Groysa Poglej in presodi je zrcalna prespektiva klasičnega odnosa med učiteljem in učencem, umetnikom in gledalcem, celo med umetnikom in kustosom. Video-instalacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del gradi 18 videov, kjer Groys sprašuje študente umetnosti, zakaj so se odločili študirati umetnost, umetnostno zgodovino, katere kriterije uporabljajo, ko presojajo umetnost na splošno, lastno umetniško prakso ali prakso svojih kolegov, drugi del pa je televizijski pogovor, ki je nastal na podlagi omenjenih videov.
Odkrili arhiv dunajskega gestapa
09. 04. 2001 00.00
Arhiv dunajskega gestapa, ki je vrsto let veljal za izgubljenega, so ponovno našli. Obsežen arhiv velike podružnice gestapa v tretjem rajhu je odkril zgodovinar Thomas Mang med svojo disertacijo v Dunajskem mestnem in deželnem arhivu, so danes poročali avstrijski mediji.
Nova pridobitev Slovenske kinoteke
09. 04. 2001 00.00
Slovenska kinoteka je svojo filmoteko te dni obogatila s filmom Nenette in Boni (Nenette et Boni) režiserke Claire Denis, ki je skupaj z Jean-Pol Fargeaujem napisala tudi scenarij. Vrhunsko estetsko delo je opravila med francoskimi režiserkami tudi sicer priljubljena direktorica fotografije Agnes Godard. Z nakupom filma Nenette in Boni Slovenska kinoteka stopa v korak z najnovejšimi trendi evropske umetniške filmske produkcije. Kot eden temeljev priznanega vala francoskih filmov devetdesetih, ki na edinstven, poetičen način obravnavajo socialne tematike, predstavlja Nenette in Boni pomembno pridobitev za kinotečni arhiv in preverjeno naložbo v prihodnost, je sporočil Jurij Meden. Nenette in Boni je na filmskem festivalu v Locarnu leta 1996 prejel zlatega leoparda za najboljši film. Film bo na ogled 
Internet za boljše odnose z javnostmi
13. 03. 2001 00.00
Razvoj digitalne tehnologije in interneta spreminja delovne navade in načine izvajanja programov odnosov z javnostmi. Dobro komuniciranje s številnimi javnostmi je ključni dejavnik uspešnega izvajanja vsakdanjega dela. V 21. stoletju bodo odnosi z javnostmi postali ključno komunikacijsko orodje, še posebej zato, ker bodo mediji postali še bolj raznoliki, tudi s pomočjo interneta in digitalne televizije. Z ukrepi za liberalizacijo telekomunikacijskega trga bo vlada dosegla zniževanje cen in s tem omogočili širšo uporabo interneta, je v nagovoru obiskovalcem vladne spletne strani napovedal predsednik vlade Janez Drnovšek.
CDSMI za interpelacijo proti Ruplu
14. 02. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) je sporočila, da bo slovenskim parlamentarnim strankam poslala predlog za interpelacijo proti zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu zaradi njegovega nedržavotvornega obnašanja in poigravanja z nacionalnimi interesi. Predsednik CDSMI Frane Goljevšček je na novinarski konferenci v Izoli kot nedopustnega, neodgovornega, nedržavotvornega ter nacionalno škodljivega označil Ruplov predlog, da bi pri reševanju vprašanja meje na morju s Hrvaško poiskali v stičišču slovensko-hrvaško-italijanske meje točko, kjer bi začrtali prostor, ki bi bil nikogaršnji in hkrati od vseh, ter tako rešili vprašanje slovenskega dostopa do mednarodnih voda in omogočili Hrvaški stik z Italijo.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.