armade
Haaške obtožnice za napade na Dubrovnik
02. 10. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine je objavilo vsebino obtožnice proti štirim častnikom Jugoslovanske ljudske armade, ki so obtoženi vojnih zločinov med napadi na Dubrovnik leta 1991.
Stopnjevanje spopadov v Belfastu
24. 09. 2001 00.00
Četrti v severnem delu Belfasta so bile v nedeljo ponovno prizorišče silovitih spopadov med protestanti in katoliki, v katerih je bilo ranjenih 14 policistov.
Odmrznjena avtonomija Severne Irske
22. 09. 2001 00.00
Potem ko so bile severnoirske avtonomne ustanove en dan razpuščene, je britanski minister za Severno Irsko John Reid opolnoči razglasil njihovo ponovno vzpostavitev.
Severnoirske institucije zopet zamrznjene
21. 09. 2001 00.00
Britanska oblast bo zopet zamrznila severnoirske avtonomne ustanove - predvidoma za 24 ur - in s tem sprtima stranema na Severnem Irskem dala še eno možnost, da oblikujeta vlado.
Podrobnosti o orožarju
07. 09. 2001 00.00
Preiskava o koprski orožarski aferi bo trajala še kar nekaj časa, novinarju Vladu Vodušku pa je uspelo izvedeti nekaj podrobnosti o avstrijskem orožarju Helmutu Matheju.
Eksplozija pred šolo v Belfastu
05. 09. 2001 00.00
V eksploziji molotovke pred katoliško šolo so bili ranjeni štirje policisti, med otroci ranjenih na srečo ni bilo. Zaradi ponovnega zaostrovanja razmer je dopust prekinil tudi John Reid, britanski minister za Severno Irsko.
Nove eksplozije na Bližnjem vzhodu
03. 09. 2001 00.00
V štirih bombnih eksplozijah v Izraelu je bilo ranjenih osem oseb. Napadi naj bi bili odgovor na nedavni uboj enega izmed vodij Palestinske osvobodilne armade.
Spomenik Raoulu Wallenbergu
26. 08. 2001 00.00
Švedski kralj je v Stockholmu odkril bronast spomenik švedskemu diplomatu Raoulu Wallenbergu, ki je med drugo svetovno vojno rešil več tisoč madžarskih Judov.
Pohodi oranževcev mirni
12. 07. 2001 00.00
V razgretem ozračju se je danes na Severnem Irskem približno 100 tisoč pripadnikov protestantskega reda Viljema Oranskega udeležilo tradicionalnih pohodov, ki so večinoma potekali mirno. Vsakoletna vrnitev v preteklost prinaša težave zato, ker je zmaga ene strani pomenila poraz druge. 12. julija 1690 so sile protestantskega kralja Vilijema Oranskega v bitki pri Boynu porazile vojsko katoliškega kralja Jamesa. Na predvečer obletnice zato zagorijo kresovi zmagovalcev, ob katerih so se letos maskirani pripadniki protestantskih polvojaških organizacij postavljali s polnočnim streljanjem v zrak in grožnjami Ira-i, republikanskemu gibanju katoličanov.
Policija praznuje
27. 06. 2001 00.00
Na današnji dan leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se policija postavi v bran slovenske samostojnosti in neodvisnosti, po končani vojni pa so policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, dan slovenske policije. Praznik bodo proslavili v novem objektu postaje mejne policije Bovec, policistom in državljanom pa bo ostal v spominu tudi po tem, da bodo policisti na svojih uniformah začeli nositi nove položajne oznake, so sporočili z generalne policijske uprave.
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Lipič odkril spominsko obeležje
26. 06. 2001 00.00
Pred centrom za vojaško zgodovinsko dejavnost ministrstva za obrambo je potekala slovesnost ob odkritju spominskega obeležja v počastitev 10. obletnice vojne za Slovenijo. Spominsko obeležje predstavlja figuro jezdeca - cestna ovira, kakršne so v osamosvojitveni vojni služile za zaustavljanje enot Jugoslovanske ljudske armade. Spominsko obeležje je odkril načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Tomaž Čas.
Priprave na 10. obletnico samostojnosti
22. 06. 2001 00.00
Praznovanja ob 10. obletnici slovenske samostojnosti ne bodo potekala le v dneh neposredno ob dnevu državnosti, temveč so se začela že s slavnostnim koncertom Slovenske vojske 11. maja v ljubljanskem Cankarjevem domu, zaključila pa se bodo s počastitvijo obletnice odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije 26. oktobra v Kopru, je povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez.
Inšpekcija spet v skladiščih IRA
30. 05. 2001 00.00
Inšpektorji neodvisne mednarodne komisije so vnovič pregledali skladišča orožja Irske republikanske armade (IRA), je sporočil predsednik komisije, kanadski general John de Chastelain. IRA je marca obnovila stike s komisijo, ki je nastala na podlagi Velikonočnega mirovnega sporazuma za Severno Irsko iz leta 1998. Njena naloga je nadzorovati proces razoroževanja vseh paravojaških milic v Ulstru, je še pojasnil de Chastelain. Poleg njega sta v komisiji še Južnoafričan Cyril Ramaphosa in nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari.
Slovesnost v Pekrah
18. 05. 2001 00.00
Ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici dogodkov v Pekrah, ki so bili povod za kasnejšo osamosvojitveno vojno, je vrh Slovenske vojske v Pekrah, za Slovenijo zgodovinskem kraju, pripravil slovesnost. Ko so pripadniki Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaka je namreč v Pekrah, kjer se je urila prva generacija slovenskih vojakov, prišlo do prve resne napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade.
Skrivnosti Hitlerjevih posmrtnih ostankov
11. 05. 2001 00.00
Nekdanji sovjetski častnik, ki je leta 1970 na ukaz Kremlja zažgal in raztrosil ostanke Hitlerja, je sedmi sili razkril podrobnosti svoje naloge, ni pa želel izdati, kam je raztrosil pepel firerja in njegove življenjske sopotnice Eve Braun.
Eksplozija v Londonu
06. 05. 2001 00.00
Pred poštnim uradom v severnem Londonu je davi odjeknila eksplozija, v kateri je bila lažje ranjena ena oseba. Eksplozija je odjeknila v bližini kraja, kjer je prišlo pred tremi tedni do podobnega napada, za katerega naj bi bila odgovorna Prava IRA, disidentska skupina Irske republikanske armade.
Minister udeleženec krvave nedelje
02. 05. 2001 00.00
Martin McGuinness, severnoirski minister za izobraževanje in vodilni predstavnik političnega krila Irske republikanske armade (IRA) Sinn Fein je danes prvič javno priznal, da je bil med "krvavo nedeljo" v Londonderryju, 30. januarja leta 1972, namestnik poveljnika organizacije IRA. Vendar je zanikal, da bi takrat IRA prva streljala na britanske vojake, kot tudi trditev, da je prvi streljal prav on. Prav tako je zanikal, da so britanski vojaki, ko so streljali na katoliške demonstrante, ubili tudi nekaj članov organizacije IRA, ki naj bi bili zatem pokopani skrivoma.
Grozilna pisma pred volitvami v Italiji
27. 04. 2001 00.00
Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami Italijo pretresajo grozilna pisma. Eno je bilo naslovljeno tudi na voditelja desne sredine, medijskega mogotca Silvia Berlusconija. Neznani pošiljatelj je Berlusconiju poslal prazen okvir za naboje za mitraljez iz druge svetovne vojne. Grozilna pisma je dobilo tudi dvajset italijanskih družb, le da so se pri teh podpisale Rdeče armade.
Obsodili nekdanjega esesovca
03. 04. 2001 00.00
Nekdanjega poveljnika SS Juliusa Viela, obtoženega, da je marca 1945 ubil sedem judovskih prisilnih delavcev, je danes sodišče v nemškem mestu Ravensburg obsodilo na dvanajst let zapora. Tožilstvo je za 82-letnega Viela sicer zahtevalo dosmrtno ječo. Po pričanju glavne priče Adalberta Lalliera, ki je bil tedaj v skupini, ki je nadzorovala prisilne delavce, je obtoženi žrtve hladnokrvno ubil. Zločin se je zgodil v Litomericah na Češkem, kjer so zaporniki kopali zaščitne jarke, s katerimi naj bi preprečili napredovanje Rdeče armade.
Zapatisti zapustili mehiško prestolnico
30. 03. 2001 00.00
Vodja Zapatistične nacionalne osvobodilne armade (EZLN) poveljnik Marcos je v petek v spremstvu drugih voditeljev gibanja zapustil Ciudad de Mexico in se napotil v provinco Chiapas na jugu Mehike. Konvoj devetih avtobusov, ki jo je iz prestolnice pospremila množica privržencev, naj bi v Chiapas prispel v dveh dneh. Predstavniki EZLN so pred dvema dnevoma prvič nastopili v mehiškem kongresu ter poslancem in senatorjem predstavili več predlogov za zakonsko zaščito mehiških Indijancev.
Eksplozija pred poslopjem BBC
04. 03. 2001 00.00
Pred poslopjem britanske medijske hiše BBC v Londonu je eksplodirala bomba. V siloviti eksploziji, ki je stresla stavbe 200 metrov naokrog, je bila lažje ranjena ena oseba. Bombo, ki je bila skrita v taksiju, je razneslo malo po polnoči. Teroristi so pred eksplozijo posvarili o napadu, tako da je policija pravočasno spravila na varno uslužbence BBC in stanovalce okoliških hiš.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
Zlati častni znak svobode RTVS
18. 12. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval javni zavod Radiotelevizija Slovenija. Odlikovanje, ki ga je predsednik republike predstavnikom RTVS vročil danes opoldne, je javni zavod prejel za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije, "še posebej za požrtvovalno vzdrževanje televizijskih in radijskih oddajnikov ter zvez med agresijo na Slovenijo in za obveščanje državljanov v času priprav in izvedbe osamosvojitve". Radio in Televizija Slovenija sta odigrala nenadomestljivo vlogo v času osamosvajanja Slovenije junija 1991. Celovito in časovno skorajda sočasno sta obveščala domačo in svetovno javnost o dogajanjih v državi. Tega jim niso mogli preprečiti niti poškodovani in uničeni RTV oddajniki na Kumu, Nanosu, Krvavcu, Pohorju, v Domžalah in na Boču, na katerih so letala jugoslovanske armade povzročila veliko škodo, je zapisano v obrazložitvi za podelitev omenjenega odlikovanja.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Pobegli teroristi IRA prosti
30. 09. 2000 00.00
Britanska vlada je teroristom Irske republikanske armade (IRA), ki so iz britanskih zaporov pobegnili v tujino, ponudila prostost.
Madžarskega zapornika po 55 letih izpustili
10. 08. 2000 00.00
Najbrž zadnjega živečega madžarskega zapornika iz 2. svetovne vojne so izpustili iz ruske psihiatrične bolnišnice. 75-letnega Tamasa so starega 20 let ulovili vojaki Rdeče armade in ga zaprli v rusko bolnišnico. Tamas ni prestopil praga te ustanove 55 let. Madžarsko farmacevtsko podjetje Richter Rt bo v Rusijo poslalo psihiatra Akosa Bartha, da bo pomagal Tamasu, potem ko si bosta ogledala Moskvo, priti domov. Ob vrnitvi bo moral Tamas nekaj mesecev ostati na opazovanju v psihiatrični bolnišnici v Budimpešti. Zaenkrat niso našli še nobenega njegovega živečega sorodnika.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
V Portadownu ponoči nemirno
11. 07. 2000 11.00
V Portadownu so se protestantski protestniki sinoči vnovič spopadli s pripadniki vojske in policije. Pri tem sta bili ranjeni dve osebi, med temi neki snemalec, je poročala agencija AFP.