astronavti
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Pred 31 leti prvič na Luni
21. 07. 2000 21.12
Na današnji dan pred 31-imi leti sta se po Luni prvikrat sprehodila dva vesoljca; to sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Endeavour končal topografsko odpravo
23. 02. 2000 10.32
Na pristajalni stezi 33 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ponoči ob 22 minut in 25 sekund po polnoči po dobrih 11 dneh kroženja okoli Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-nemško-japonsko posadko.
Končano devetdnevno kartografiranje Zemlje
21. 02. 2000 20.14
Posadka ameriškega raketoplana Endeavour je končala devetdnevno radarsko kartografiranje Zemlje. Astronavti so v tem času vsaj dvakrat posneli tri četrtine zemljine površine, ali več kot 100 milijonov kvadratnih kilometrov. Nasa je tudi že pokazala računalniško obdelane posnetke, s katerimi bodo izdelali doslej najpopolnejše tridimenzionalne zemljevide našega planeta.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Okvara vesoljskega teleskopa Hubble
17. 11. 1999 18.33
Ameriški vesoljski teleskop Hubble, ki kot satelit kroži okoli Zemlje in ga zato pri astronomskih opazovanjih ne moti ozračje, je v zadnjih letih prispeval veliko novih spoznanj o zgradnji vesolja, toda trenutno je zaradi okvare povsem neuporaben.
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Astronavti uporabljajo Microsoftov program za e-pošto
29. 12. 1998 13.40
Ta mesec je šestčlanska posadka vesoljskega plovila Endeavour opravila zgodovinsko misijo v krožnici 400 kilometrov nad zemljo. Med 7,36 milijona kilometrov dolgim popotovanjem po vesolju so opravili temeljna konstrukcijska dela za mednarodno vesoljsko postajo. Čeprav so bili daleč od doma, pa so lahko s svojimi družinami brez težav komunicirali z elektronsko pošto.
Ameriški cariniki zasegli kos Lune
10. 12. 1998 08.55
Carinikom v Miamiju je pred dnevi prišel v roke kos Lune. Neki moški, ki je ta neobičajni predmet hotel prodati, je padel v roke kriminalistom, je sporočila carina v Miamiju, v ameriški zvezni državi Florida. Posest ali prodaja kosov Lune je v ZDA sicer zakonita, vendar pa je moški svoj kos Lune v državo pretihotapil nezakonito. Astronavti z vesoljskega plovila Apollo 17 so kamen na Zemljo prinesli leta 1972. Nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon je kos Lune podaril vladi v Hondurasu. Tam pa so ga med političnimi nemiri očitno ukradli in ga pretihotapili nazaj v ZDA. Moški je svoj kos Lune več let hranil v bančnem sefu. Šele ko je prebral oglas, v katerem so iskali kose Lune, je svojo nenavadno lastnino potegnil na plano. Takrat pa se je ujel v past. Oglas so objavili preiskovalci, ki so hoteli priti na sled prodajalcem ponarejenih kosov Lune. ''Sploh nismo pričakovali, da bomo prišli do pravega kamna,'' je povedal Randy Cook, predstavnik carine v Miamiju.
John Glenn imel težave z breztežnostjo, a se počuti vitalnejšega
02. 11. 1998 09.11
Ameriški astronavt John Glenn, ki je s svojimi 77 leti kot najstarejši človek že tretji dan v vesolju, je verjetno doslej že nekajkrat vzel zdravila, je izjavil eden od strokovnjakov v središču za nadzor vesoljskih poletov v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas. Prve dni poleta je Glenn namreč slabo prenašal stanje breztežnosti. Ko je posadka v noči na nedeljo praznovala noč čarovnic, so si vsi astronavti v vesoljskem raketoplanu Discovery nadeli maske Johna Glenna in se takšni pojavili tudi pred kamerami med videopovezavo Discoveryja in houstonskega centra. Johna Glenn je sicer že izjavil, da čuti v breztežnosti velik priliv moči in da se počuti aktivnejšega in mlajšega.