atentat
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Ubit aktivist Fataha
26. 05. 2001 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je v bombni eksploziji umrl aktivist Arafatovega Fataha, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Palestinski viri so najprej trdili, da je šlo za nesrečo, nato pa so uradne palestinske oblasti obtožile Izrael, da je izpeljal atentat. Izraelska vojska je obtožbe že zavrnila.
20 let od atentata na papeža
12. 05. 2001 00.00
13. maja mineva 20 let, odkar je turški napadalec Ali Agca hudo ranil papeža Janeza Pavla II., ki je zato daroval zahvalno mašo in posvetil 34 novih duhovnikov.
Samomorilski napad na avtobus
22. 04. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih izraelske policije sta bili v današnjem samomorilskem napadu na avtobus v predmestju Tel Aviva, Kfar Saba, ubiti dve osebi, verjetno tudi napadalec, ranjenih pa je že več kot 40 oseb, od tega dve huje. Po podatkih policije je atentat izvedel samomorilski napadalec, ki je aktiviral eksploziv, pritrjen okoli svojega telesa, ko je bil med množico ljudi, ki je vstopala na avtobus. Do napada je prišlo le nekaj ur po vnovičnem srečanju izraelskih in palestinskih varnostnih strokovnjakov, na katerem naj bi dosegli napredek.
Marković ukazal atentat na Draškovića
09. 04. 2001 00.00
Po pisanju beograjskega časopisa Danas, je nekdanji načelnik službe za državno varnost Radomir Marković osebno ukazal Nenadu Bujoševiću naj izvrši atentat na ibarski magistrali. Bujošević je bil tedaj pripadnik enote za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Srbije. Junija 1999 naj bi Marković Bujoševiću, na parkingu restavracije Milošev konak, ukazal "eliminacijo osebe, ki je državni sovražnik in dela za tuje obveščevalne službe" - oziroma predsednika SPO Vuka Draškovića. Drašković je atenat preživel, dva visoka člana DOS pa ne.
Mubarak za mir
08. 04. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v današnjem telefonskem pogovoru z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Perezom izrazil upanje, da bodo Izraelci in Palestinci vendarle dosegli dogovor o miru. Mubarak je še zatrdil, da bo palestinskega voditelja Arafata, ki je včeraj prispel v Kairo, med današnjim srečanjem poskušal prepričati, naj obnovi mirovni proces.
Atentat s helikopterji
02. 04. 2001 00.00
V današnjem izraelskem helikopteskem napadu je bil ubit eden višjih članov palestinske radikalne skupine islamski džihad. Štirje izstrelki so zadeli avto 30-letnega Mohammeda Abdel-Ala. Palestinci krivijo Izrael, da je od septembra lani načrtno izvedel napade na najmanj ducat njihovih aktivistov.
Obtožnica proti šestim bosanskim Hrvatom
09. 03. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Sarajevu je danes vložilo obtožnico proti šestim bosanskim Hrvatom zaradi vpletenosti v atentat, v katerem je marca 1999 izgubil življenje namestnik notranjega ministra Federacije BiH Jozo Leutar. Obtoženi Ivan Andabak, Dominik Ilijašević, Zoran Bašić, Željko Čosić, Jadranko Bajkuša in Mario Miličević naj bi sodelovali pri umoru Leutarja, kateremu naj bi v avto podtaknili bombo.
Marković zanika obtožbe
06. 03. 2001 00.00
Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Reagan uspešno prestal operacijo
14. 01. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je uspešno prestal operacijo desnega kolka, ki si ga je zlomil med petkovim nerodnim padcem na svojem domu v Santa Monici. Zdravniki v bolnišnici St. John so Reaganu med uro trajajočim posegom vstavili vezno ploščico in vijake, na okrevanju pa naj bi ostal še najmanj deset dni. Reagan, ki je vodil ZDA med letoma 1981 in 1989, je po koncu svojega drugega mandata zbolel za Alzheimerjevo boleznijo zaradi katere mu močno peša spomin. V isti bolnišnici kjer so ga operirali, se zaradi kožnega raka zdravi tudi njegova najstarejša hčerka Maureen.
Odkrili etino skladišče orožja
12. 01. 2001 00.00
V stanovanju dveh pripadnikov baskovske teroristične organizacije ETA, ki ju je včeraj španska policija aretirala zaradi odgovornost za niz atentatov, ki so od septembra lani zahtevali štiri življenja, so odkrili skladišče orožja z najmanj 40 kilogrami eksploziva. Policija je po današnjih navedbah oblasti odkrila tudi material za izdelavo bomb ter ponarejene registrske tablice, računalnik in dokumente s podatki o ciljih atentatov.
Izrael obtožen državnega terorizma
31. 12. 2000 00.00
Posebne enote izraelske vojske so po navedbah palestinskih virov davi ubile visokega predstavnika Fataha, gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Gre za Sabeta Sabeta, varnostnega vodjo Fataha v Tulkaremu na severu Zahodnega brega in generalnega direktorja palestinskega ministrstva za zdravstvo.
Eksplozija na sedežu časnika Il Manifesto
22. 12. 2000 00.00
V stavbi italijanskega levičarskega časnika Il Manifesto v središču Rima je eksplodirala bomba. Po neuradnih podatkih žrtev ni bilo, Andrea Insabato, domnevno gre za napadalca, pa je bil ranjen. Gre za pripadnika skrajne desničarske skupine Forza Nuova, ki je policiji že leta znan zaradi antisemitizma. Časnik Il Manifesto, glasilo italijanskih komunistov, je sicer zelo kritičen do levosredinske vlade.
V Barceloni ustrelili policista
20. 12. 2000 00.00
Baskovska separatista sta v središču Barcelone v terorističnem napadu ustrelila španskega policista. Španska vlada odgovornost za atentat pripisuje teroristični organizaciji ETA, saj vse kaže na delo te organizacije.
Preprečili atentat na predstavnika ZDA
01. 12. 2000 00.00
Kolumbijska policija je v zadnjem trenutku preprečila načrtovani atentat na ameriškega senatorja Paula Wellstona in ameriško veleposlanico v Kolumbiji Anne Patterson med njunim obiskom v najnevarnejšem kolumbijskem mestu Barrancabermeja.
Trije mrtvi v eksploziji v Madridu
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe v središču Madrida so umrle tri osebe, med njimi sodnik vrhovnega sodišča, več deset ljudi pa je ranjenih. Španske oblasti so za napad že obdolžile baskovsko separatistično organizacijo Eta.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
V Španiji ponovno preprečili bombni atentat
09. 10. 2000 00.00
V mestu Sevilla na jugu Španije so danes preprečili nov teroristični napad na pripadnika španskih oboroženih sil, ki ga je domnevno pripravila baskovska separatistična organizacija ETA. Nek poročnik španske vojske je namreč v svojem avtomobilu pravočasno odkril sumljiv predmet, ki se je kasneje izkazal za podtaknjeno bombo.
Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.
ETA priznala več terorističnih napadov
22. 09. 2000 00.00
Baskovska teroristična organizacija ETA je v sporočilu, objavljenem v današnji izdaji organizaciji naklonjenega časnika Gara, priznala osem terorističnih napadov v zadnjih tednih. Med drugim je organizacija prevzela tudi odgovornost za nedavni atentat na lokalnega politika Manuela Indiana v Zumarragi na severu Španije in za neuspeli poskus umora nekdanjega baskovskega pravosodnega ministra Joseja Ramona Recalda. Včerajšnjega atentata na španskega lokalnega politika Joseja Luisa Ruiza Casada v bližini Barcelone, organizacija ETA v poročilu ne omenja, prevzema pa odgovornost za bombne napade na nekatera podjetja v Baskiji in na neko diskoteko. Glede napada na diskoteko organizacija trdi, da je šlo za boj proti trgovini z mamili. Diskoteka je v lasti neke baskovske družine, ki se je večkrat javno izrekla proti nasilju.
Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.
Aretiran vodija baskovskih teroristov
16. 09. 2000 00.00
Francoska policija je sinoči na jugu države aretirala Ignacija Garcio Arreguija, voditelja baskovske teroristične organizacije ETA. Arreguija so popoldne prepeljali v Pariz, kjer ga bodo zaslišali. V obsežni akciji je policija aretirala 24 voditeljev baskovske teroristične organizacije. Med njimi se je po naključju znašel tudi njihov glavni vodja 44-letni Arregui.
Preprečen atentat na španskega kralja?
16. 09. 2000 00.00
Baskovska policija je med varnostno preiskavo v bližini muzeja v mestu Hernani na severu pokrajine Baskije odkrila osem metalcev granat. Strokovnjaki so odstranili strelivo, nameščeno le 600 metrov od muzeja, še preden je španski kralj Carlos s soprogo Sofio slovesno odprl muzej na prostem z deli baskovskega kiparja Chillida Hernanija.
Atentat na vodjo obnove v Prištini
12. 09. 2000 00.00
Neznanci so v mestni četrti Dardania na jugu Prištine včeraj streljali na direktorja prištinskega oddelka za obnovo in razvoj Rexepa Lucija in ga ubili. Atentat se je zgodil dva tedna po začetku rušenja nezakonito zgrajenih stavb na Kosovu, je danes sporočil predstavnik policije Združenih narodov Dmitrij Kaportsev. Po njegovih besedah preiskava o dogodku poteka, policija pa ni še nikogar aretirala.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Nizozemce zaslišali brez prisotnosti odvetnika
16. 08. 2000 00.00
V Beogradu je minuli konec tedna potekalo prvo zaslišanje štirih Nizozemcev, ki so jih jugoslovanske oblasti aretirale 31. julija, ker naj bi načrtovali atentat na srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal odvetnik osumljenih Zoran Jovanović, je zaslišanje nizozemskih državljanov potekalo brez navzočnosti odvetnika. Nizozemci naj bi na zaslišanje pristali, ker so jim na sodišču obljubili, da bodo po zaslišanju lahko sprejeli diplomatski obisk. Nizozemskemu odpravniku poslov v Beogradu Keesu Klompremnhouwerju so jugoslovanske oblasti dovolile, da danes obišče osumljene, so včeraj sporočili z nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve v Haagu. Nizozemce je jugoslovansko administrativno sodišče najprej obsodilo na 30 dni zapora zaradi ilegalnega prehoda meje, nato pa je preiskovalni sodnik odredil še 30-dnevno podaljšanje pripora, ker je civilno sodišče v Beogradu proti njim uradno začelo preiskavo.