augusta
Avstralci prijeli pobegle priseljence
30. 06. 2002 00.00
Avstralski policisti so prijeli še štirinajst ljudi, ki so pred tremi dnevi pobegnili iz zbirnega centra za nezakonite priseljence v bližini mesta Woomera v osrednjem delu Avstralije, deset jih je še vedno na begu.
Protest proti Kissingerju
24. 04. 2002 00.00
Nasprotniki neoliberalne globalizacije in borci za človekove pravice so protestirali proti nekdanjemu ameriškemu državnemu sekretarju Kissingerju, ki naj bi v Londonu govoril pred britanskimi gospodarstveniki.
Tiger Woods slavil v Augusti
15. 04. 2002 00.00
Ameriški igralec golfa Tiger Woods je ubranil lovoriko oziroma zeleni suknjič na mastersu v Augusti, prvem letošnjem turnirju za veliki slam.
Dvajseti terorist obsojen na smrt
30. 03. 2002 00.00
Ameriško sodstvo je Zacariasa Moussaouija, ki je kot dvajseti terorist sodeloval pri septembrskem terorističnem napadu na ZDA, obsodilo na smrt. Francija je ameriško pravosodno ministrstvo zaprosila, naj obsodbe s smrtno kaznijo ne izvrši.
Princesa Caroline na Brionih
09. 07. 2001 00.00
Da Brioni privlačijo tudi svetovno elito, potrjuje obisk monaške princese Caroline, njenega soproga, hannovrskega princa Ernsta Augusta, in otroke, ki so znamenito hrvaško otočje obiskali na priporočilo Yachti cluba iz Monte Carla.
Obtožnica zoper Pinocheta
09. 06. 2001 00.00
Skupina 19 nekdanjih častnikov in podčastnikov zračnih enot čilske vojske je na prizivnem sodišču v čilski prestolnici vložila obtožnico zoper nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi kršitev človekovih pravic.
Pinochet ponovno v bolnišnici
19. 04. 2001 00.00
Nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so danes zaradi motenj v prekrvavljenosti možganov ponovno prepeljali v bolnišnico. 85-letnega Pinocheta so sinoči pregledali tudi zaradi zdravljenja sladkorne bolezni, se je izvedelo iz zdravniških krogov. Pinochetu zaradi zločinov v času njegove vojaške diktature med letoma 1973 in 1990 grozi obsodba. Odvetniki nekdanjega diktatorja zaradi njegove starosti zahtevajo zaustavitev sodnega procesa.
Potrjena začasna izpustitev Pinocheta
14. 03. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika Juana Guzmana, ki je v ponedeljek odredil začasno izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinochetovi odvetniki bodo v zameno za začasno izpustitev plačali varščino v višini dveh milijonov čilskih pesov (približno 3400 ameriških dolarjev). Preiskovalni sodnik Guzman ni pojasnil, zakaj se je odločil, da bo po 40 dneh 85-letnega Pinocheta začasno izpustil iz hišnega pripora..
Pinochet na prostosti?
12. 03. 2001 00.00
Čilski preiskovalni sodnik Juan Guzman je odredil izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinocheta so priprli 31. januarja, kjer naj bi čakal na morebitno sojenje zaradi kršitev človekovih pravic. Njegovi odvetniki so plačali varščino v višini približno 3400 ameriških dolarjev. Guzmanovo odločitev bo v naslednjih dneh obravnavalo čilsko prizivno sodišče, ki bo začasno izpustitev Pinocheta potrdilo ali zavrnilo.
Calaijske meščane bodo restavrirali
25. 02. 2001 00.00
Eno od glavnih del francoskega kiparja Augusta Rodina Calaijski meščani bodo iz Calaisa s tovornjakom prepeljali v Rim, kjer bodo umetnino restavrirali. V italijanski prestolnici bo sicer spomladi potekala tudi razstava o Rodinu.
Rebičevi spomini na impresioniste
22. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Galeriji Kompas so odprli razstavo Vukašina Rebiča "Spomini na impresioniste". Rebič se predstavlja s kolekcijo slik, ki je sestavljena iz dveh delov. Slike večjega formata so bolj ali manj svobodne kopije znanih evropskih slikarjev s konca prejšnjega stoletja, medtem ko je večina slik manjšega formata naslikanih po Rebičevi lastni zamisli.
Sodišče obtožilo Pinocheta
29. 01. 2001 00.00
Čilsko sodišče je obtožilo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi vpletenosti in sodelovanja v 57 umorih in 18 ugrabitvah v času njegove vladavine med leti 1973 in 1990. Sodnik Juan Guzman je na podlagi obtožb ponovno zahteval podaljšanje pripora. Odločitev sodišča so z vzkliki veselja pozdravili tudi nekateri sorodniki žrtev njegove diktature.
Pinochet v bolnišnici
26. 01. 2001 00.00
Nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so pripeljali v vojaško bolnišnico v Santiagu, ker je zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane za kratek čas izgubil zavest. Pinochet se zdravi na intenzivni negi, vendar pa zdravniki še ne vedo, koliko časa bo ostal v bolnišnici.
Sorodniki žrtev zahtevajo obsodbo za Pinocheta
24. 01. 2001 00.00
Sorodniki žrtev režima nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so po današnjem zaslišanju zahtevali, da ga obtožijo. Pinochet naj bi po poročanju medijev dan prej pred preiskovalnim sodnikom Juanom Guzmanom zanikal, da je dal kogar koli umoriti. Pinocheta obtožujejo, da so odredi t. i. karavane smrti po njegovem naročilu množično pobijali nasprotnike vojaške diktature v Čilu med letoma 1973 in 1990. Obramba je zaprosila, da bi prekinili pred tremi leti začeti sodni postopek proti 85-letnemu Pinochetu. Sodnik Guzman je Pinocheta včeraj obiskal v njegovi hiši in ga zasliševal pol ure, vendar uradna razlaga o poteku in vsebini zaslišanja ni znana. Guzman se mora v naslednjih petih dneh odločiti, ali bo postopek proti Pinochetu prekinil ali pa ga bo vseeno obtožil.
Nov način odkrivanja ukradenih umetnin
19. 01. 2001 00.00
Italija je pri lovu na tatove umetnin naredila korak v novo smer. V Rimu so namreč odprli potujočo razstavo z odlično izdelanimi kopijami desetih neprecenljivih slik, ki so jih tatovi v Italiji pred krajšim časom ukradli. Med ukradenimi slikami so tudi mojstrovine Carvaggia in Augusta Renoira. Cilj prirediteljev razstave je predvsem opozoriti obiskovalce na to, če so morda že kje videli te slike. Oblasti so pri tem še pozvale javnost, naj se zavzamejo za vrnitev teh umetnin. Še poseben poziv je veljal morebitnim lastnikom omenjenih slik, ki so morda katero od slik kupili, ne da bi poznali njeno "kriminalno" preteklost. Obenem so jih pozvali, naj umetnine vrnejo. Razstava bo na ogled do konca januarja v rimskem hotelu Excelsior, nato se bo preselila v milanski hotel Palace, v začetku marca pa si jo bo moč ogledati tudi v neapeljskemu hotelu Excelsior.
Pinochet v vojaški bolnišnici
10. 01. 2001 00.00
Augusta Pinocheta so danes pripeljali v vojaško bolnišnico v Santiagu. Tam bo opravil psihološke teste, s katerimi bodo ugotovili, če je spodoben za sodni proces zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic v času njegove diktature med leti 1973 in 1990 v Čilu. Ob prihodu v bolnišnico ni odgovarjal na vprašanja novinarjev.
Pinochet bo zdravniško pregledan
03. 01. 2001 00.00
Zdravniki bodo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta pregledali 7. oziroma 8. januarja, je v torek sporočil eden od Pinochetovih zagovornikov. S pregledom naj bi ugotovili, ali je nekdajni diktator sposoben sodelovati v procesu zaradi zločinov, ki so bili storjeni v času njegovega režima. Takoj po opravljenih pregledih, 9. januarja, bo Pinocheta zaslišal sodnik Juan Guzman.
Zaslišanje preloženo
26. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je danes preložilo za jutri napovedano zaslišanje generala Augusta Pinocheta. Sodišče je Pinochetu dalo dvajset dni časa, da opravi zdravniške preglede, po tem roku pa se bo postopek nadaljeval, ne glede na to, ali bodo zdravniški pregledi zaključeni ali ne.
Začeli obravnavo primera Pinochet
19. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je včeraj začelo obravnavo primera nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Vrhovni sodniki bodo razsojali o pravilnosti odločbe prizivnega sodišča, ki je prejšnji ponedeljek zaradi nepravilnosti v postopku zavrglo obtožnico preiskovalnega sodnika Juana Guzmana. Odločali bodo tudi o Pinochetovem hišnem priporu, ki ga je prizivno sodišče prav tako odpravilo. Vrhovno sodišče naj bi svojo odločitev sprejelo ta teden, Pinochetu pa se na sodišču ni treba zagovarjati.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Sprejeli načelo univerzalne jurisdikcije
13. 12. 2000 00.00
Konferenca ZN, ki ta teden poteka v Palermu in je posvečena boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, se je danes nadaljevala s plenarnim zasedanjem in vzporednimi simpoziji. Med temi sta največ zanimanja vzbudila dva: o vprašanju suverenosti in univerzalne sodne pristojnosti ter odnosu medijev do organiziranega kriminala.
Pinochet se je pritožil
02. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so na prizivnem sodišču v Santiagu vložili pritožbo zoper obtožnico in nalogu za hišni pripor, ki ju je proti Pinochetu vložil sodnik Juan Guzman Tapia. Sodniki imajo na voljo 48 ur časa za sprejem ali zavrnitev pritožbe. Eden od Pinochetovih odvetnikov Gustavo Collao je dejal, da je pritožba utemeljena na nepravilnostih v postopkih sodnika Tapie, ki se je odločil proti Pinochetu vložiti obtožnico zaradi zločinov vojaške enote Karavana smrti . Ta je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov, saj ni upošteval sodne uredbe o obveznem preverjanju Pinochetovega zdravstvenega stanja pred njegovo obtožbo.
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Premiera Ipavčeve spevoigre Tičnik
22. 10. 2000 00.00
Primorsko glasbeno gledališče in glasbeno društvo NOVA iz Nove Gorice sta v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica in novogoriško glasbeno šolo premierno uprizorili kratkočasno spevoigro Tičnik, avtorjev Benjamina Ipavca in Augusta Kotzebua. Tičnik je prvi poskus skupne izvedbe zahtevnega dela, ki združuje severnoprimorske ustvarjalce z različnih področij kulture.
Predstavili kratkočasno spevoigro Tičnik
17. 10. 2000 00.00
V Primorskem dramskem gledališču so danes prestavili uprizoritev kratkočasne spevoigre Tičnik avtorjev Benjamina Ipavca in Augusta Kotzebueja, ki sta jo po prevodu Bogoslava Rogačkega priredila Darko Komac in režiser Emil Aberšek. Gre za prvo združitev domačih pevskih, glasbenih in gledaliških moči, ki bo premierno prikazana v nedeljo zvečer.
Svetovni rekord v branju z visokim glasom
20. 09. 2000 00.00
Švedski igralec Lars-Goeran Carlson je dosegel svetovni rekord v branju z visokim glasom, potem ko je na knjižnem sejmu v Malmoeju 25 ur neprestano bral dela Augusta Strindberga, so sporočili organizatorji sejma. Igralec in režiser Carlson je s povzdignjenim glasom v 25 urah s petminutnimi premori prebral pet del in pol mojstra švedske literature Strindberga. Prejšnji bralni rekord je Carlson potolkel za več kot pol ure. Rekord je prej znašal 24 ur in 24 minut. Po končanem rekordu je rekorder dejal, da ga ni bilo strah, da bi izgubil glas, bal se je le, da bo omagal in zaspal.
Protesti v Čilu
11. 09. 2000 00.00
Več tisoč demonstrantov se je sinoči zbralo v Santiagu de Chile, kjer so se spomnili na žrtve vojaške diktature Augusta Pinocheta pred 27 leti. Demonstranti so zahtevali
Barbik nikoli ni dobila
01. 09. 2000 00.00
Ameriška policija in državljani se srečujejo z novim problemom internet kriminala, ki ga najbolje opisuje naslednji primer. Zbirateljica Barbik Sherry Dukes iz Georgie je na internet dražbi kupila dva zelo redka primerka te igrače in je denar poslala prodajalcu v Seattle, na drugem koncu Združenih držav Amerike. Barbik seveda nikoli ni dobila. Zato je odšla na policijo, tu pa se je njena agonija šele resnično začela. Ena policijska služba jo je pošiljala do druge in tako naprej, kasneje pa se je obrnila celo na zvezno policijo FBI, ki pa ji tudi ni pomagala.
Pogovor Albrightove in Teneta
22. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je z direktorjem ameriške obveščevalne službe CIA Georgeom Tenetom včeraj po telefonu pogovarjala o objavi dokumentov, povezanih z vojaškim udarom v Čilu leta 1973 ter obdobjem generala Augusta Pinocheta. Tiskovni predstavnik State Departmenta je povedal, da nameravata Albrightova in Tenet o tem vprašanju še govoriti.
Pinochet bo zaslišan 9. oktobra
21. 08. 2000 00.00
Čilsko sodišče bo nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta, obtoženega kršenja človekovih pravic v času svoje vladavine, zaslišalo 9. oktobra, je danes povedal sodnik Juan Guzman, zadolžen za obtožnico proti Pinochetu.