avstrijcev
Zbiranje podpisov za zaprtje Temelina
14. 01. 2002 00.00
Vodilni politiki avstrijske svobodnjaške stranke so peticijo za zaprtje češke jedrske elektrarne Temelin podpisali že v prvih urah zbiranja podpisov. Iz Češke pa so sporočili, da prvi reaktor te elektrarne zopet ne obratuje.
Svobodnjaki proti Temelinu
13. 01. 2002 00.00
V ponedeljek se bo v Avstriji začelo zbiranje podpisov k peticiji, v kateri se avstrijski svobodnjaki zavzemajo za veto na češki vstop v EU, če bo jedrska elektrarna v češkem Temelinu začela polno delovati.
Trojno slavje Avstrijcev
12. 01. 2002 00.00
Avstrijski smukači so na klasični tekmi svetovnega pokala v švicarskem Wengnu dosegli trojno zmago. Prvi je bil Stephan Eberharter, drugi Hannes Trinkl, tretji pa Josef Strobl.
Tožbe zaradi nesreče v Kaprunu
11. 01. 2002 00.00
Avstrijsko pravosodno ministrstvo je privolilo v tožbe proti 16 osebam, ki so domnevno odgovorne za nesrečo zobate železnice v Kaprunu, v kateri je 11. novembra 2000 umrlo 155 smučarjev.
Slovenski hotelirji zadovoljni z obiskom
11. 01. 2002 00.00
Minuli božično-novoletni prazniki so bili zelo uspešni za ljubljanske in primorske hotelirje ter za slovenska zdravilišča, nekoliko slabši obisk gostov pa so zabeležili na Bledu in v Kranjski Gori.
Nova trojna zmaga Avstrijcev
29. 12. 2001 00.00
Avstrijski alpski smučarji so na petem smuku letošnje sezone v Bormiu znova dosegli popolno zmagoslavje. Zmagal je Fritz Strobl, edini slovenski predstavnik Gregor Šparovec pa je bil 19.
Nova gondola v Kaprunu
23. 12. 2001 00.00
V predoru pod avstrijskim ledenikom Kitzsteinhorn, kjer leži znano smučišče Kaprun, je dobro leto dni po požaru začela obratovati gondola.
Obletnica nesreče v Kaprunu
11. 11. 2001 00.00
Svojci 155 žrtev nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn v Avstriji so se ob prvi obletnici tragičnega dogodka zbrali v središču Kapruna in se odpravili na 6,5 kilometra dolg žalni pohod do spodnje postaje vzpenjače.
Avstrijski socialdemokrati proti referendumu
08. 11. 2001 00.00
Predsednik avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusenbauer je povedal, da se njegova stranka zavzema za čimprejšnji sklep pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo v EU.
Nova odkritja grobišč
26. 10. 2001 00.00
Odkritij grobišč žrtev povojnih pobojev je vse več. V Lešah na Koroškem naj bi bili zakopani ostanki 200 ljudi, novo grobišče pa so odkrili v Breznu pri Laškem.
Hrvati živijo tri leta manj kot Slovenci
10. 10. 2001 00.00
Hrvati povprečno živijo tri leta manj od Slovencev in šest let od Avstrijcev, je pokazala raziskava hrvaškega ministrstva za zdravstvo.
Grelec sprožil katastrofo
07. 09. 2001 00.00
Vodstvo zobate železnice v Kaprunu je zavrnilo krivdo za nesrečo, v kateri je lani življenje izgubilo 155 ljudi. Poudarili so, da niso odgovorni za vgradnjo grelnika, ki je povzročil požar.
Kritika zahtev po referendumu o širitvi EU
17. 06. 2001 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je v pogovoru za ponedeljkovo izdajo avstrijskega časnika Profil kritiziral zahtevo svobodnjaške stranke (FPÖ) po referendumu o širitvi Evropske unije. "Pri utemeljitvi FPÖ me moti, da skupaj z zahtevami po referendumu povezuje zahteve, ki vzbujajo pomisleke in strah," je dejal Fischler.
Salve za Habsburžane
28. 05. 2001 00.00
Otto Habsburg, sin zadnjega cesarja nekdanje Habsburške monarhije Karla von Habsburga, in njegova žena Regina sta minuli konec tedna na avstrijskem Štajerskem praznovala zlato poroko. V znanem romarskem kraju Mariazell ju je s častno salvo pričakala 2. konjenica topniške divizije, ki je 21-krat ustrelila v pozdrav. Na paradi se je zbralo skoraj 500 pripadnikov častnih straž iz skoraj vseh delov nekdanjega cesarstva. Ob tej priložnosti so se na avstrijskem Štajerskem zbrali skoraj vsi člani Habsburške dinastije, prišlo pa je tudi nekaj znanih Avstrijcev, med njimi namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer s soprogom.
Konferenca o širitvi EU v Gradcu
19. 04. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta v Gradcu odprla slovensko-avstrijsko konferenco o širitvi Evropske unije in sosedskih odnosih, z naslovom Stari sosedje - novi prijatelji. Predsednika vlad sta napovedala, da bo Slovenija postala članica Evropske unije najpozneje do leta 2004.
Haider za ponoven mandat
04. 02. 2001 00.00
Ob prvi obletnici vladanja Avstrijske ljudske stranke in Svobodnjakov se je v včerajšnji izdaji časnika Kurier oglasil tudi koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je dejal, da bi morala črno-modra koalicija vladati vsaj še eno mandatno obdobje. Kanclersko mesto v drugem mandatu pa bi po Haiderjevem mnenju moral prevzeti nekdo iz stranke Avstrijskih svobodnjakov. Pravila so napisana na novo, državni funkcionarji pa se jim morajo privaditi. "Verjetno je bil avstrijski predsednik Thomas Klestil lani ob prisegi vlade zato tako žalosten, ker ni smel pustiti priseči tudi meni," je prepričan Haider.
Zadovoljstvo v Zdravilišču Laško
22. 12. 2000 00.00
V Zdravilišču Laško so letos zabeležili 89.000 nočitev, kar je za 21 odstotkov več kot lani, povečalo pa se je tudi število gostov in sicer za 28 odstotkov. Po besedah direktorja Zdravilišča Romana Matka je bilo med tujimi gosti, ki imajo v strukturi gostov desetodstotni delež, letos največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov. Letošnji prihodki laških vrelcev so tako po Matkovih besedah od lanskih višji za 24 odstotkov, saj so se povzpeli na 1,6 milijarde tolarjev. Dobiček zdravilišča pa znaša 50 milijonov tolarjev.
Klestil in Havel o JE Temelin
20. 12. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel in njegov avstrijski kolega Thomas Klestil sta danes zavrnila idejo o povezovanju vprašanja sporne češke jedrske elektrarne Temelin s pogajanji za vstop Češke v Evropsko unijo. Klestil je po delovnem srečanju s Havlom v Pragi dejal, da bi morali bilateralne probleme rešiti na prijateljski način in v duhu dobrososedskih odnosov.
Terme Olimia
07. 12. 2000 00.00
Zdravilišče Atomske toplice bodo v prihodnjih svoje storitve začeli ponujati pod novo blagovno znamko - Terme Olimia. Kot je povedal vodja marketinga v zdravilišču Marjan Šviglin, z novo blagovno znamko želijo privabiti več tujih gostov, ime družbe pa ostaja nespremenjeno - Zdravilišče Atomske toplice. Atomske toplice, ki razpolagajo s 1264 nočitvenih kapacitet, je do konca letošnjega novembra obiskalo 50.144 gostov, kar je za 15,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število nočitev se je glede na prvih enajstih mesecih lani povečalo za 12,6 odstotka in je znašalo 256.321 nočitev. V strukturi gostov je bilo v letošnjih prvih enajstih mesecih največ domačih gostov, in sicer 78,7 odstotka oziroma za 14,2 odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Med tujimi gosti, katerih število se je v omenjenem obdobju povečalo za 22,3 odstotka, je bilo največ Avstrijcev, Hrvatov, Italijanov ter Nemcev. Za prihodnje leto v zdravilišču Atomske toplice načrtujejo približno 284 tisoč nočitev.
Uspeh Nemcev in Avstrijcev
02. 12. 2000 00.00
Štiriindvajsetletni Avstrijec Felix Gottwald je zmagal na uvodni tekmi za svetovni pokal v nordijski kombinaciji, ki je bila v Kuopiu na Finskem, in dosegel prvo zmago v tem tekmovanju na svoji športni poti. Po skokih in teku na 7,5 kilometra je bil drugi Nemec Ronny Ackermann, tretji v tej šprinterski preizkušnji pa je bil njegov rojak Marko Baacke.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Identificirana dva Slovenca
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili, je na novinarski konferenci v Kaprunu sporočil deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Pomanjkanje ključavničarjev in informatikov
06. 08. 2000 19.56
Član deželne vlade avstrijske Štajerske Herbert Paierl, ki je pristojen za gospodarstvo, je za ponedeljkovo izdajo avstrijskega tednika Profil dejal, da avstrijska Štajerska za prihodnje leto potrebuje od 5000 do 6000 delavcev iz tujine. Z njimi naj bi odpravili pomanjkanje predvsem ključavničarjev in kvalificiranih delavcev v avtomobilski industriji ter podjetjih, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo.
Pomanjkanje ključavničarjev in informatikov
06. 08. 2000 00.00
Član deželne vlade avstrijske Štajerske Herbert Paierl, ki je pristojen za gospodarstvo, je za ponedeljkovo izdajo avstrijskega tednika Profil dejal, da avstrijska Štajerska za prihodnje leto potrebuje od 5000 do 6000 delavcev iz tujine. Z njimi naj bi odpravili pomanjkanje predvsem ključavničarjev in kvalificiranih delavcev v avtomobilski industriji ter podjetjih, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo.
Vrh Kangčendzenge nedostopen
23. 06. 2000 19.07
Oblasti indijske zvezne države Sikkim so prepovedale alpinistične vzpone na Kangčendzengo, z 8598 metri tretji najvišji vrh sveta in še na sedem drugih vrhov v Himalaji. Indijski časniki poročajo, da so se oblasti za ta korak odločile iz verskih razlogov, saj za prevladujočo budistično vero na tem območju vrhovi veljajo za svete. Na srečo alpinistov bo dostop na vrh še vedno možen z nepalske strani.
Rekorden osip vernikov v Avstriji
06. 05. 2000 09.28
Lani je iz katoliške cerkve izstopilo kar 44.350 Avstrijcev oziroma največ v zgodovini katoliške cerkve v Avstriji doslej. Največji osip do leta 1999 so zabeležili leta 1995, ko je v javnost prišla pedofilska afera, v središču katere se je znašel kardinal Hans Hermann Groer, nekdanji dunajski nadškof. Tedaj je katoliško cerkev zapustilo 44.309 vernikov. Po razkritju škandala se je kar 200.000 vernikov odločilo, da cerkvi ne bodo več plačevali prispevkov. Vsak Avstrijec, ki je bil krščen, mora namreč cerkvi plačati poseben prispevek. Z izgubo vernikov v letu 1999 je avstrijska katoliška cerkev po podatkih škofovske konference izgubila več kot 3 milijone evrov. V Avstriji, ki ima kakih 8 milijonov prebivalcev, se je za katolike izreklo okoli 5,9 milijona ljudi.