avstrijska vlada
Sporitelna tudi uradno v avstrijskih rokah
04. 03. 2000 16.21
Avstrijska Erste Bank der Oesterreichischen Sparkassen je sredi tedna podpisala dogovor o nakupu 52-odstotnega državnega deleža v češki banki Sporitelna. Po besedah novih lastnikov so s tem še okrepili konkurenčni položaj skupine Erste Bank na območju srednje Evrope.
Razprava o odnosih z Avstrijo
03. 03. 2000 14.20
Člani parlamentarne komisije za evropske zadeve so danes v nadaljevanju razprave o odnosih Slovenije z Avstrijo po vstopu svobodnjakov v vlado načeloma sicer sprejeli stališče slovenske vlade, zagovarjal ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, da ob izraženi zaskrbljenosti novo avstrijsko vlado sodi po dejanjih, kljub temu pa menili, da razlogi za zaskrbljenost ostajajo. Po zaključku razprave pa so med drugim izrazili pričakovanje, da bo nova avstrijska vlada širitev Evropske unije razumela kot zgodovinsko priložnost in bo podpirala vstop novih članic po dogovorjenih kriterijih ter ga ne bo pogojevala z dvostranskimi vprašanji.
Schüssel zaupa Haiderju
21. 02. 2000 13.01
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za današnjo izdajo pariškega dnevnika Le Figaro zatrdil, da zaupa vodji avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Jörgu Haiderju.
Dunaj ne bo uporabil veta v EU
07. 02. 2000 13.13
Avstrijska vlada nima nobenega namena uporabiti pravice do veta v odborih Evropske unije in podpira širitev petnajsterice, je danes zatrdila nova avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner.
Na pogajanjih v Avstriji dosežen napredek
31. 01. 2000 10.28
Avstrijska ljudska stranka (OeVP) in svobodnjaki (FPOe) so na novem krogu koalicijskih pogajanj, ki so jih nadaljevali ob kritikah mednarodne skupnosti, dosegli soglasje na področju raziskav, izobraževanja, znanosti, kulture, športa in medijev.
Klima bo sestavil manjšinsko vlado
22. 01. 2000 10.57
Avstrijski kancler in vodja Socialdemokratov (SPOe) Viktor Klima je po včerajšnjih dokončno neuspešnih pogajanjih z Ljudsko stranko (OeVP) o obnovi rdeče-črne koalicije potrdil, da bo sestavil manjšinsko vlado, v katero bo povabil neodvisne strokovnjake.
Nova avstrijska vlada
19. 01. 2000 13.03
Več kot tri mesece in pol po parlamentarnih volitvah bo Avstrija dobila novo vlado. Vodstvi socialdemokratov (SPOe) in ljudske stranke (OeVP) sta v noči na sredo dosegli koalicijski dogovor, po katerem bosta imeli v parlamentu veliko večino. Vodstvo SPOe se je soglasno izreklo za koalicijo, medtem je bilo pri OeVP za sklenitev koalicije 23 članov vodstva, štirje pa proti.
Bo slovenščina uradni jezik na Koroškem?
11. 11. 1999 20.24
V prihodnje bo verjetno v več občinah v okrožju Velikovec na avstrijskem Koroškem kot uradni jezik dovoljena tudi slovenščina. Doslej je bila dvojezičnost v skladu z ustrezno odredbo avstrijske vlade omejena le na občino Žitara vas.
Financial Times o sporu zaradi lipicancev
21. 10. 1999 15.18
<A HREF=http://www.ft.com/search97cgi/vtopic?action=View&VdkVgwKey=%2Fapache%2Fdocs%2Fhippocampus%2Fq283d76%2Ehtm&DocOffset=2&DocsFound=99&QueryZip=horses&Collection=Coll2&Collection=Coll4&Collection=Coll6&Collection=Coll7&Collection=Coll3&Collection=Coll8&SortO target=_blank> Financial Times </A>v današnji izdaji v članku o avstrijsko-slovenskem sporu v zvezi z lipicanci poroča, da slovenski tisk opisuje to vprašanje kot ''boj proti kraji nacionalnega simbola'', po pisanju Financial Timesa pa spor predvsem kaže tudi politični nemir v Evropi tega stoletja.
Avstrijska vlada formalno odstopila
05. 10. 1999 20.48
Dopoldne je odstopila dosedanja avstrijska vlada. Predsednik Thomas Klestil se bo še ta teden sestal z voditelji novoizvoljenih parlamentarnih strank. Mandat za sestavo vlade bo najverjetneje zaupal Viktorju Klimi, vodji najmočnejše stranke. Vendar socialdemokrati nimajo velike izbire Edina stranka, s katero so se socialdemokrati pripravljeni pogovarjati in obnoviti koalicijsko partnerstvo je ljudska stranka. Njen vodja Schuessel trmasto grozi z odhodom v opozicijo, če bo stranka ostala na tretjem mestu. V vodstvu konservativcev o možnostih koalicijskega povezovanja še ne želijo razpravljati niti govoriti.
Avstrija sprožila vprašanje o lipicancih
27. 09. 1999 19.59
Avstrija je na zasedanju kmetijskih ministrov Evropske unije sprožila vprašanje o lipicancih oziroma o uredbi geografskega porekla lipicancev. To je v začetku leta sprejela slovenska vlada, Avstrija pa zdaj skuša doseči, da bi Evropska komisija zaščitila njene interese pri Svetovni trgovinski organizaciji.
Vstop Slovenije v EU z nezanesljivo NEK ni mogoč
23. 09. 1999 20.44
Avstrijska ministrica za potrošniška vprašanja Barbara Prammer je danes v Celovcu dejala, da vstop Slovenije v EU z nezanesljivo jedrsko elektrarno Krško (NEK) ni mogoč. Predstavnica Zelenih Ewa Glawischnig pa je Prammerjevi očitala, da na Koroškem širi ''protislovensko vzdušje''.
Slovaška bo zaprla reaktorja v Bohunicah
22. 09. 1999 19.18
Slovaška vlada se je odločila, da bo leta 2006 zaprla prvega od dveh spornih reaktorjev v jedrski elektrarni Jaslovske Bohunice, leta 2008 pa še drugega, je danes iz vladnih krogov v Bratislavi izvedela avstrijska tiskovna agencija APA.
Ocena Neisserjevega obiska v Sloveniji
21. 09. 1999 20.51
Podpredsednik avstrijskega parlamenta Heinrich Neisser je popoldne končal dvodnevni obisk v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o vse glasnejših očitkih Dunaja na račun Jedrske elektrarne Krško (JEK). Neisser zatrjuje, da Avstrija z nerešenimi dvostranskimi vprašanji ne namerava pogojevati vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Haider zahteva zaprtje NEK
15. 09. 1999 21.51
Koroški deželni glavar Joerg Haider je v današnjem novem pozivu avstrijskemu kanclerju Viktorji Klimi poudaril nujnost zaprtja Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Klasnicova na obisku v Sloveniji
08. 09. 1999 21.08
Zunanji minister Boris Frlec je danes sprejel deželno glavarko avstrijske zvezne dežele Štajerske Waltraud Klasnic, ki je na delovnem obisku v Sloveniji. Obisk je zanimiv zato, ker se Klasnicova skupaj s koroškim deželnim glavarjem Heiderjem najbolj vneto zavzema za to, da bi jedrsko elektrarno Krško čimprej zaprli. Včeraj je avstrijska vlada Krško uvrstila med problematične elektrarne narejene po vzhodni tehnologiji.
Fischler je član Evropske komisije
06. 07. 1999 17.52
Avstrijska vlada je danes imenovala Franza Fischlerja za avstrijskega člana Evropske komisije. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo včeraj obvestil, da bo Avstriji v novi komisiji znova pripadel položaj kmetijskega komisarja. Fischler, ki je to nalogo že opravljal od januarja 1995, je odločitev avstrijske vlade označil kot znak zaupanja.
Prodi Avstriji ponudil kmetijski resor
05. 07. 1999 20.19
Franz Fischler naj bi tudi v novi Evropski komisiji ostal komisar za kmetijstvo.
Sudetski Nemci za pritisk na Slovenijo in Češko
17. 04. 1999 20.55
Avstrijsko združenje sudetskih Nemcev (SL) je danes na občnem zboru na Dunaju zahtevalo, da naj bi v povezavi z izgoni milijonov Nemcev v letu 1944 in po letu 1945 pritisnili na Slovenijo in Češko.
Mariborska univerza se bo predstavila na razstavi BeSt'99 na Dunaju
11. 03. 1999 14.52
Na Dunaju bodo popoldne odprli razstavo študijskih programov BeSt'99. Avstrijska vlada, ki razstavo prireja, je k sodelovanju povabila več kot 300 univerz in visokih šol iz Evrope, Amerike, Avstralije in Japonske, med njimi tudi obe slovenski univerzi. Razstava bo odprta do nedelje, 14. marca, jutri pa si jo bo v okviru obiska na Univerzi na Dunaju ogledal tudi rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak.
OMV povečal delež v združenju z Istrabenzom
03. 02. 1999 13.48
Avstrijska naftna in kemična družba OMV je povečala svoj delež v povezovanju z Istrabenzom na 25 odstotkov, je sporočil predstavnik Istrabenza Iztok Jelačin.
Drugo omrežje mobilne telefonije na Hrvaškem
09. 09. 1998 08.05
Hrvaška vlada je odobrila desetletno koncesijo za drugo omrežje mobilne telefonije v državi. Koncesijo je dobil konzorcij VIP-net, ki ga sestavljajo avstrijska, ameriška in z 51-odstotnim deležem hrvaška podjetja. Vip-net načrtuje, da bo v omrežje investiral 250 milijonov dolarjev, po predvidevanjih analitikov pa naj bi v desetih letih dobiček družbe dosegel 1,76 milijarde dolarjev.
Vlada podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Slovenije, Avstrije in Italije za ZOI leta 2006
07. 05. 1998 17.05
Vlada je na današnji seji podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006. Vlada je preučila tudi program dela in finančni načrt za izvedbo kandidature, kot ga je predložila Gorenjska interesna skupnost v višini 128 milijonov tolarjev, soglašala pa je tudi s sestavo nacionalnega organizacijskega odbora za pripravo skupne kandidature za zimske olimpijske igre. Vlada je ugotovila, da predlog programa dela ter finančnega načrta - ki ga ob ustanovitvi skupnega podjetja Klagenfurt 2002 GmbH za izvedbo kandidacijskega postopka predvideva avstrijska Koroška v višini 48 milijonov avstrijskih šilingov oz. 640 milijonov tolarjev - vsebuje vse stroške za promocijo in izvedbo kandidature v vseh treh državah. Vlada ocenjuje, da so v omenjenem znesku že zajeti vsi materialni stroški sodelovanja slovenije pri navedeni kandidaturi do junija letos in zato ocenjuje, da 20-odstotni delež Slovenije pri skupnem kandidiranju znaša 128 milijonov tolarjev, in je pripravljena sodelovati s svojimi finančnimi sredstvi največ do 70 odstotkov predlaganega zneska, to je do 89,6 milijona tolarjev, preostali del pa bo zagotovila t.i. Gorenjska interesna skupnost iz prispevkov občin in pokroviteljev.
Srbska vlada bo podprla domačo avtomobilsko industrijo
02. 03. 1998 08.40
Srbska vlada namerava s finančno injekcijo v višini 270 milijonov dinarjev zagnati domačo avtomobilsko industrijo. Tovarna avtomobilov Zastava v Kragujevcu naj bi po vladnih načrtih do konca leta 1998 izdelala 24.000 vozil, od tega 10.200 za izvoz v Egipt, na Poljsko, Češko, Slovaško, v Makedonijo in Slovenijo. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija, naj bi šlo za avtomobile, izdelane po stari Fiatovi licenci. Po besedah srbskega ministra za privatizacijo Milana Beka skuša vlada s to potezo okrepiti položaj Zastave pri morebitnih pogajanjih s tujim strateškim partnerjem. Konec 80. let so v Zastavi izdelali 150.000 osebnih vozil, po razpadu Jugoslavije pa se je podjetje s 13.500 zaposlenimi znašlo v hudih težavah.