avtor
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
Kunderi nagrada Francoske akademije
22. 06. 2001 00.00
Češki pisatelj Milan Kundera, ki piše tudi v francoskem jeziku, je včeraj za svoj celotni opus prejel literarno nagrado Francoske akademije. Nagrada je vredna 200.000 francoskih frankov (približno 30.000 evrov). Med njegove največje uspešnice sodi leta 1984 objavljeni roman Neznosna lahkost bivanja. Kundera od leta 1978 živi v Parizu, štiri leta kasneje pa je dobil francosko državljanstvo.
Umrl John Lee Hooker
22. 06. 2001 00.00
V starosti 83 let je v četrtek na svojem domu v San Franciscu umrl legendarni bluesovski glasbenik John Lee Hooker, oče boogieja. Hookerjeva agencija je sporočila, da je glasbenik, ki se je rodil 12. avgusta 1917 v Clarksdaleu v zvezni državi Mississippi, umrl v spanju. John Lee Hooker je bil eden zadnjih velikih legend bluesa po drugi svetovni vojni, ki ga postavljajo ob bok Muddyju Watersu, BB Kingu in Willieju Dixonu. Leta 1997 je za album Don't Look Back dobil dva grammyja. Med drugim je avtor skladb, kot so In the Mood, Crawling King Snake, Rock House Boogie itd. igral skupaj z Jimijem Hendrixom, Van Morrisonom, Fleetwood Macom, Bruceom Springsteenom, Carlosom Santano in Rolling Stonesi.
Obletnica smrti Josipa Murna Aleksandrova
18. 06. 2001 00.00
Pesmi Ne vem, kdo bolj je tožen, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan, Dolga, dolga je zimska noč, Prišla je jesenska noč sodijo med najbolj znane lirske izpovedi v slovenski književnosti. Njihov avtor, Josip Murn Aleksandrov, je na današnji dan pred natanko 100 leti, kot pred njim Kette, umrl v Cukrarni. Poleg pesmi je Murn pisal še prozo, kratke črtice in novele, a se v pripovednika zaradi zgodnje smrti194160- umrl je star 22 let, ni utegnil razviti. Najmočnejša plat Murnove lirike je razpoloženjsko pesništvo ob naravi, prav tako velja omeniti življenjsko izpovedne pesmi in posebno, zanj značilno zvrst194160- kmečke pesmi.
"I love Taxi" v New Yorku
16. 06. 2001 00.00
Prenovljeni park na Maddison Squaru v New Yorku, ki je star 155 let, je prizorišče nevsakdanje razstave pod naslovom "Rad imam taksi". Avtor razstave je tajvanski umetnik Navin Rawanchaikiul. Na ogled so štirje taksiji, skulpture, postavljene na stebre in okrašene z risbami, ki predstavljajo potnike in voznike, zraven pa so še klopi in kioski za prodajo hrane. Avtor pravi, da je tako hotel prikazati vsakodnevno življenje v New Yorku skozi oči taksistov in njihovih potnikov.
Predstavitev Marjana Marinška
07. 06. 2001 00.00
Osrednja knjižnica Celje je predstavila delo literata Marjana Marinška z naslovom Kolerabjeki I in II, v katerem avtor poseže na rodno Kozjansko. Oživi dogodke, obraze in značaje, ki zaradi svoje enkratnosti ali izvirnosti zaslužijo mesto v našem spominu. Za utrinke resničnosti gre
Razstava o osamosvojitveni vojni
30. 05. 2001 00.00
V prostorih Centra za vojaškozgodovinsko dejavnost (CVZD) Slovenske vojske v Ljubljani so ob deseti obletnici osamosvojitve odprli razstavo Vojna za Slovenijo 1991. Z razstavo želijo prispevati k ohranjanju spomina na pomembno obdobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne za Slovenijo. Kot je ob odprtju dejal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, je Slovenija v tedanjih razmerah optimalno izkoristila svojo zgodovinsko priložnost. Pogoj za to sta bili enotnost slovenskega političnega vodstva in opora na civilno strukturo in prebivalstvo, brez česar po njegovem mnenju samostojne države ne bi bilo. Po Bavčarjevih besedah se je Slovenija ne samo izvlekla iz balkanskega kotla, ampak tudi pridružila skupnosti svobodnih evropskih narodov.
Umrl kubanski fotograf Korda
26. 05. 2001 00.00
Kubanski fotograf Alberto Korda, avtor portreta gverilske legende Ernesta Che Guevare iz leta 1960, ki je postal ikona simpatizerjev in morebitnih revolucionarjev po vsem svetu, je umrl včeraj v Parizu v starosti 72 let.
Pisatelji o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Na Bledu, kjer že tretji dan poteka mednarodno srečanje pisateljev, poteka okrogla miza Mirovnega komiteja na temo Človekove pravice in poklicanost pisatelja. Razpravo o perečih problemih, ki se ne dotikajo le pisateljev - ti bi morali imeti vlogo razsvetljevalcev - vodi slovenski pesnik Veno Taufer, ki trdi, da za književnika vprašanje človekovih pravic ne sme biti nekaj relativnega, saj avtor s svojimi zgodbami, pesmimi pričuje o izkušnjah in usodah neke človeškosti. Uvodne misli je poleg Tauferja prispeval še grški literat Anastasis Vistonitis, ki opozarja predvsem na ignoranco in brezbrižnost ljudi do problemov drugih. Prav zato je dolžnost sodobnega pisatelja, meni Vistonitis, presojati kulturo z raziskovanjem njenega jedra, kjer se skrivajo njeni neuspehi, slabosti, izmaličenosti in napake.
Predstavitev zbornika o Venetih
18. 05. 2001 00.00
Kulturno umetniško društvo Opoka iz Goriških Brd pripravlja danes ob 20. uri v Medani predstavitev knjige V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000. Gre za tretji venetski zbornik, ki ga je uredil in izdal pater Ivan Tomažič. Na predstavitvi bo poleg urednika in izdajatelja dr. Jožko Šavli, avtor več besedil v zborniku. Prispevke v zborniku objavlja deset avtorjev. Na predstavitvi bo tekla beseda o pogledih na izvor Evropejcev in ostalih temah, ki so predmet analize tretjega venetskega zbornika.
Knjiga o zgodnji slovenščini
18. 05. 2001 00.00
Založba Mladika iz Trsta je v prostorih ZRC SAZU predstavila knjigo Nikolaja Mikhailova Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Avtor, po rodu Rus, ki živi in dela na Južnem Tirolskem, je knjigo napisal potem, ko je opazil ogromno praznino v preučevanju in analiziranju slovenskih rokopisov v obdobju med Brižinskimi spomeniki in Primožem Trubarjem. Knjiga je nekoliko skrajšana in dopolnjena slovenska verzija doktorske disertacije, ki je v nemščini izšla na Nizozemskem, je povedal Mikhailov.
V 80 dneh okoli sveta
17. 05. 2001 00.00
Matevž Lenarčič, ki je po izobrazbi sicer diplomirani biolog, po poklicu pa profesionalni fotograf in pilot, se bo na pot podal 10 junija. V samo 200 kilogramov težkem letalu naj bi krog okoli sveta sklenil v osemdesetih dneh. Na poti namerava postaviti tri svetovne rekorde oziroma prvence.
Ludvigssonovi naključni fotografski motivi
14. 05. 2001 00.00
V Mestni galeriji Ljubljana so odprli razstavo švedskega fotografa Bertila Ludvigssona. Avtor razstavlja 35 fotografij iz vsakdanjega življenja ljudi, dogajanj s cest in ulic, portrete naključnih ljudi in gibanje množic po švedskem mestu Karlstad. Fotografska razstava je del projekta sodelovanja Ljubljane in Karlstada v času predsedovanja Švedske Evropski uniji. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Kiparska galerija na prostem
08. 05. 2001 00.00
Na Rakušovem trgu v Mariboru bo ob 18.30 uri mariborski župan Boris Sovič odprl prvo mariborsko kiparsko galerijo na prostem. Svoje kipe bo razstavil akademski kipar Marjan Drev, doma iz Miklavža na Dravskem polju, sicer pa tudi avtor kipa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. O avtorju bo spregovoril umetnostni kritik Mario Berdič. To je za ljubljansko druga tovrstna galerija na prostem v Sloveniji, z njo pa želi Zavod za kiparstvo iz Ljubljane promovirati kiparstvo.
V Banja Luki o Prešernu
27. 04. 2001 00.00
V organizaciji Slovenske skupnosti iz Banja Luke, slovenskega veleposlaništva v BiH in banjaluškega Media centra je včeraj potekalo srečanje, namenjeno pesniškemu opusu Franceta Prešerna. V tem okviru je Združenje Slovencev, živečih v Banja Luki, organiziralo predavanje, nato pa še kulturno prireditev, na kateri je življenje in pomen Prešerna za slovensko in širšo kulturo predstavil Vladimir Osolnik iz Univerze v Ljubljani, so sporočili iz slovenskega veleposlaništva v BiH.
Oko in njegova resnica
26. 04. 2001 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli pregledno razstavo Oko in njegova resnica - Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti. Avtor razstave, kustos Moderne galerije Igor Zabel, je zamejil koncept razstave med letnici 1984 in 2001 oziroma med dva literarna avtorja - Orwella (Živalska farma) in Clarka (Odiseja 2001), ki sta vpeljala vrsto paradigem, ki danes niso utopija, temveč realnost, denimo interaktivnost med človekom in tehnologijo, podrejenost sistemu oblasti in nadzora, transformacija človeškosti in podobno. Razstava razgrinja nekakšno metaforično mrežo, v katero kustos po subjektivni presoji umešča dela približno šestdesetih slovenskih umetnikov iz obravnavanega časa. Razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri v zgornjih prostorih Moderne galerije in bo odprta do 27. maja.
Županova Micka v Kranju
21. 04. 2001 00.00
V Prešernovem gledališču Kranj je bila premiera Linhartove komedije Županova Micka, ki je nastala v režiji Vita Tauferja. Ta želi v uprizoritvi preveriti ikonografijo slovenstva, saj smo se prav skozi Matička in Micko ter njuno nacionalno vsebino skozi stoletja neprestano identificirali in reflektirali. Prav tako želi Taufer v tokratni uprizoritvi po več kot dvesto letih odgovoriti na vprašanje slovenske identitete, znotraj katere se kaže razvoj, značaj pa tudi šege in specifika slovenskega naroda.
Razstava Ljubljana 1941-1945
17. 04. 2001 00.00
V Mestni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Ljubljana 1941-1945, likovni odmevi. Avtor razstave, ta bo na ogled do 6. maja, je umetnostni zgodovinar Iztok Durjava. Na razstavi si bo moč ogledati 114 slik, risb in kipov iz zbirke Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in iz zasebnih zbirk. Gre za likovno ustvarjalnost v okupirani Ljubljani. Prireditev zaznamuje tudi 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte.
Razstava grafik Jaceka Sroke
12. 04. 2001 00.00
V Mestni galeriji Nova Gorica so odprli razstavo izbranih grafičnih listov, ki jih je poljski grafik Jacek Sroka ustvaril v zadnjih petnajstih letih. Na ogled je serija 46 grafik v kombinirani tehniki barvne jedkanice in akvatinte, skozi katere se avtor na svojevrsten način, z zajedljivostjo in veliko mero sarkazma ter z uporabo simbolov in mitoloških referenc, odziva na vsakdanje življenje, zlasti na temne plati človekovega bivanja.
Recepti h Kuhinji Slovenije
12. 04. 2001 00.00
Pri založbi Rokus je izšla še posebna izdaja vseh receptov, ki jih prinaša reprezentativna monografija Kuhinja Slovenije, delo skupine strokovnjakov. Recepti, danes predstavljeni v hotelu Lev, so po besedah direktorja založbe Roka Kvaternika "namenjeni za v kuhinjo", sicer pa so brezplačno dostopni le naročnikom prve izdaje monografije, v prosti prodaji pa jih ni. Avtor receptov je kuhar Slavko Adamlje, s strokovnimi nasveti sta pri monografiji pomagala etnolog dr. Janez Bogataj in enolog dr. Julij Nemanič, oblikovalski in fotografski delež sta prispevala Žare Kerin in Janez Pukšič. Na voljo je tudi bibliofilska izdaja Kuhinje Slovenije.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Boris Groys v Moderni galeriji
10. 04. 2001 00.00
V ljubljanski Moderni galeriji je v torek Boris Groys predaval o medmrežni in video umetnosti, v sredo pa bodo v Mali galeriji odprli njegovo razstavo z naslovom Poglej in presodi, ki bo na ogled do nedelje, 27. maja. Delo Borisa Groysa Poglej in presodi je zrcalna prespektiva klasičnega odnosa med učiteljem in učencem, umetnikom in gledalcem, celo med umetnikom in kustosom. Video-instalacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del gradi 18 videov, kjer Groys sprašuje študente umetnosti, zakaj so se odločili študirati umetnost, umetnostno zgodovino, katere kriterije uporabljajo, ko presojajo umetnost na splošno, lastno umetniško prakso ali prakso svojih kolegov, drugi del pa je televizijski pogovor, ki je nastal na podlagi omenjenih videov.
Dolenc v Škofji Loki
10. 04. 2001 00.00
V galeriji Loškega muzeja so odprli gostujočo fotografsko razstavo ljubljanske Mestne galerije z naslovom Fotografski portreti, katerih avtor je Božidar Dolenc. Na razstavi so predstavljene portretne fotografije, ki jih je Dolenc posnel večinoma v 90-ih letih
Pismo za prijatelja
07. 04. 2001 00.00
Neki iranski slaščičar, ki živi v Kuvajtu, je prijatelju, ki mu je očital kratkost njegovih pisem, poslal kar 150 metrov dolgo pismo, je poročal kuvajtski časnik Al-Watan.
V novogoriški mestni galeriji o subkulturi
06. 04. 2001 00.00
V prostorih novogoriške mestne galerije je bilo predavanje Mihe Zadnikarja z naslovom Restrukturacija subkulture. Avtor je predstavil zgodbo o več kot sedemletni vojni za priznanje ljubljanske Metelkove kot kulturnega središča, spregovoril pa je tudi o starih, zlorabljenih in nerazumljenih, pa vseeno vedno znova aktualiziranih terminih, kot so subkultura, alternativa, civilna družba, margina, politični aktivizem in podobno.
Pece v Novi Gorici
06. 04. 2001 00.00
V Kulturnem domu Deskle so odprli razstavo slik mladega novogoriškega likovnega umetnika Aleksandra Pece, ki je leta 1999 na beneški akademiji za lepe umetnosti diplomiral iz slikarstva. Njegove slike temeljijo na analizi vidne resničnosti, tako kot jo neobremenjeno zabeleži oko fotografskega aparata. Temelj njegovemu delu predstavlja fotografska predloga, ki jo kasneje dopolni s slikarskimi prijemi, tako da ostaja v ospredju obdelovanje slikarske površine.
Zupančičev pianist v MGL
05. 04. 2001 00.00
Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča je inteligentna, duhovita in kultivirana črna komedija, v kateri se avtor zavestno poigrava s prepoznavnimi evropskimi in slovenskimi dramskimi modeli, je v utemeljitvi letošnje Grumove nagrade o komediji, ki bo v avtorjevi režiji doživela krst na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, zapisala žirija. Besedilo, "smešno, absurdno in zelo slovensko", kakršno je to Zupančičevo, bi si želela vsaka gledališka hiša, je pred premiero menil umetniški vodja MGL Boris Kobal. Dramaturginja predstave Alja Predan ga je dopolnila z mislijo, da bo komedija o pianistu v zgodovinskem pomenu prelomna in bo XXI. stoletje zaznamovala podobno, kot je dvajseto stoletje Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. S svojo sposobnostjo zavzemanja distance do vseh pojavov odslikava zrelost avtorja in zrelost družbe.
Kje je major Troha
04. 04. 2001 00.00
Komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami bo prihodnji teden znova ugotavljala, kaj so tajne službe, policija in obrambno ministrstvo odkrili o izginulem majorju Trohi. Za zdaj razen najnovejšega anonimnega pisma ni nobenih indicev o tem, da je major Troha živ.
Hrvaško pohištvo v Sloveniji
03. 04. 2001 00.00
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Etnografskega muzeja Zagreb z naslovom Pohištvo na Hrvaškem - Etnološki pogled na notranjo ureditev doma. Razstavo je zasnovala kustosinja Zvjezdana Antoš. Večer je popestrila hrvaška folklorna skupina Lado.
Četrti festival slovenskega filma
29. 03. 2001 00.00
V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.