avtorjev
Delavnica in koncert tolkalne glasbe
13. 01. 2001 00.00
V organizaciji Društva študentov akademije za glasbo bo danes v dvorani ZZZS ob 19. uri koncert mednarodnega mojstra na tolkalih Nebojše Jovana Živkovića. Pred tem, ob 14. uri, bo vodil tudi tolkalno delavnico, na kateri bo predstavil svoja dela in tehniko.
Imunski sistem in odpornost
10. 01. 2001 00.00
Imunski sistem in odpornost je nov naslov v zbirki Za zdravo življenje, ki jo izdaja Založba Mladinska knjiga. Priročnik, namenjen širši javnosti, je delo domačega strokovnjaka s področja mikrobiologije in imunologije Alojza Ihana. V njem pa bodo bralci na 200 straneh ob osnovnih informacijah o delovanju imunskega sistema ter najpogostejših boleznih in načinih zdravljenja lahko našli tudi koristne podatke o tem, kako se je pred najrazličnejšimi boleznimi mogoče ubraniti.
Akti češke fotografije
08. 01. 2001 00.00
V nekdanjih cesarskih hlevih praškega gradu bo do 4. februarja trajala razstava z naslovom Akti češke fotografije na kateri s približno 200 slikami sodeluje 70 avtorjev.
Novi publikaciji pri založbi ZRC
05. 01. 2001 00.00
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.
Rembrandt za kar 63,3 milijona mark
25. 12. 2000 00.00
Dražbena hiša Christie's je na nedavni dražbi zabeležila novo rekordno ceno slike znamenitega flamskega slikarja Rembrandta. Njegovo sliko "Portret 62-letne dame" so namreč v Londonu prodali za 63,3 milijona mark.
Razstava o boju srbske opozicije proti Miloševiću
21. 12. 2000 00.00
V Parizu je na ogled razstava o boju srbske opozicije proti oblastem nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića z naslovom Srbija, originalna enačica. Po besedah avtorjev je namen razstave prikazati strah ljudi pod nekdanjim despotskim režimom Miloševića, vsakdanje življenje v "izobčeni" državi, boj za demokracijo in občutek veselja po doseženi dolgo pričakovani svobodi. Obenem pa skušajo avtorji svetu predstaviti podobo nove in moderne Srbije. Skupina srbskih umetnikov in strokovnjakov za politični marketing je za razstavo uporabila predvsem arhivske televizijske posnetke, še zlasti o nemirih 5. oktobra, po katerih je moral Milošević oblast prepustiti novoizvoljenemu predsedniku ZRJ Vojislavu Koštunici. Razstava bo odprta do 23. decembra, ogledal pa naj bi si jo tudi jugoslovanski predsednik Koštunica, ki naj bi prispel na obisk v Pariz.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Podelitev nagrad zlata paleta
08. 12. 2000 00.00
V likovni galeriji Trboveljskega delavskega doma bodo danes ob 18. uri odprli zaključno likovno razstavo Zlata paleta 2000. Na odprtju razstave, ki jo organizira Zveza likovnih dru štev Slovenije, bodo podelili tudi nagrade za najboljše likovne dosežke pri izvajanju projekta Zlata paleta, in sicer za risbo, grafiko, slikarsko in kiparsko delo. Razstava bo odprta do 15. decembra med 17. in 20. uro.
Na Pixxelpointu 2000 podelili nagrade
05. 12. 2000 00.00
Na mednarodnem festivalu računalniške umetnosti Pixxelpoint 2000 v novogoriški Mestni galeriji, ki se je začel minuli petek in na katerem je razstavljalo 83 avtorjev iz 32 držav, je tričlanska žirija podelila nagrade v štirih kategorijah, in sicer v 3D, 2D, Vector in Animacija. Med nagrajenci je bil tudi Roman Peklaj, ki je s svojim delom Oligumica dobil tretjo nagrado v kategoriji Vector.
Pixxelpoint 2000
02. 12. 2000 00.00
V novogoriški Mestni galeriji se je v petek začel mednarodni festival računalniške umetnosti - Pixxelpoint 2000. Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da bo 147 računalniških slik in 13 animacij na ogled le do nedelje, so se organizatorji zaradi velikega zanimanja, predvsem srednjih šol, odločili, da razstavo podaljšajo za tri dni.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Slovenija odlična na festivalu vojaških filmov
29. 11. 2000 00.00
Na 11. mednarodnem festivalu vojaških filmov, ki je v Rimu potekal od 20. do 26. novembra, je letos sodelovalo 24 držav iz Evrope, Amerike in Azije s skupno 70 filmi v različnih kategorijah. Slovenija se je predstavila s poučnim filmom z naslovom Kako preživeti pozimi avtorjev Toma Burazina in Mihe Kuharja, s katerim sta v kategoriji usposabljanje dosegla prvo mesto. Slovenski film je požel veliko zanimanja med udeleženci festivala, predvsem alpskih držav. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, lahko pričakujemo, da bomo nekaj najboljših filmov z rimskega festivala videli tudi v Sloveniji.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Nagrada pisateljici Bini Štampe Žmavc
10. 11. 2000 00.00
Slovenska pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc je s slikanico Muc Mehkošapek, ki jo je ilustriral Slobodan Junakovič in leta 1998 izdala Epta - založba najlepših slikanic, dobitnica bienalne mednarodne literarne nagrade Janusza Korczaka, so sporočili iz Varšave.
Putin sooavtor knjige o judu
23. 10. 2000 00.00
Medtem ko je prejšnji ruski predsednik Boris Jelcin napisal knjigo spominov o svojem predsednikovanju, je tudi njegov naslednik Vladimir Putin pripravljal knjigo - priročnik o judu. Nova knjiga o judu je bila objavljena v ruskem mestu Arhangelsk, Putin, sicer nosilec črnega pasu v judu, pa se pojavlja kot eden od treh avtorjev. Knjiga z naslovom Judo: zgodovina, tehnike, vaje predstavlja tehnike te borilne veščine, vključno s tistimi, ki jih je Putin pokazal med svojim obiskom na Japonskem prejšnji mesec. "Ko sem na blazini, se počutim kot doma," je takrat povedal ruski predsednik. Putin se je med drugim pomeril tudi z desetletno deklico, ki pa ga je "položila" na blazino.
Premiera Ipavčeve spevoigre Tičnik
22. 10. 2000 00.00
Primorsko glasbeno gledališče in glasbeno društvo NOVA iz Nove Gorice sta v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica in novogoriško glasbeno šolo premierno uprizorili kratkočasno spevoigro Tičnik, avtorjev Benjamina Ipavca in Augusta Kotzebua. Tičnik je prvi poskus skupne izvedbe zahtevnega dela, ki združuje severnoprimorske ustvarjalce z različnih področij kulture.
4. slovenska konference o odnosih z javnostmi
20. 10. 2000 00.00
Stroka odnosov z javnostmi ni le potreba, temveč nuja in vsakodnevna zahteva organizacij in posameznikov, predvsem pa ni prodajanje megle ali okrasno dopolnilo medijskih akcij, je resna in odgovorna dejavnost, katere cilj je ustvarjanje konkretnih vrednosti organizacij, profitnih in neprofitnih, je ob uradnem začetku četrte slovenske konference o odnosih z javnostmi v Portorožu povedala predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Nada Serajnik Sraka. Pred praznovanjem 10-letnice društva prihodnji mesec je predsednica kritično ocenila tudi razvoj stroke, ki v Sloveniji še ni razumljena in zato podcenjena, ter nadaljnji razvoj predstavila na strokovnih temeljih, ki jih bodo opredeljevali enotno delovno okolje in standardi dela v stroki.
Petnajsti Film video monitor
19. 10. 2000 00.00
Predstavitev letne slovenske filmske, televizijske in video produkcije Film video monitor (FVM) v organizaciji Kinoateljeja je letos že petnajsta po vrsti, potekala pa bo od 25. do 28. oktobra v Kulturnem domu v Gorici. Ob svojem jubileju bo predstavila tudi italijanski film, kar je izrednega pomena pri srečevanju med slovensko in italijansko produkcijo, je povedal programski direktor Aleš Doktorič.
Predstavili kratkočasno spevoigro Tičnik
17. 10. 2000 00.00
V Primorskem dramskem gledališču so danes prestavili uprizoritev kratkočasne spevoigre Tičnik avtorjev Benjamina Ipavca in Augusta Kotzebueja, ki sta jo po prevodu Bogoslava Rogačkega priredila Darko Komac in režiser Emil Aberšek. Gre za prvo združitev domačih pevskih, glasbenih in gledaliških moči, ki bo premierno prikazana v nedeljo zvečer.
Več stresa za ženske kot za moške
17. 10. 2000 00.00
Vse ženske, od zaposlenih mater do babic, so bolj podvržene stresu kot moški, ugotavlja podjetje Lloyds TSB v anketi, ki jo je izvedlo med 6000 prebivalci Združenega kraljestva. Anketa, ki jo je objavil britanski BBC, je pokazala, da je pod stresom skupno 63 odstotkov žensk in le 51 odstotkov moških. Med zaposlenimi ženskami jih v stresu živi kar 67 odstotkov. Več kot polovica vprašanih babic, ki pazijo na svoj vnuke, trdi, da so pod stresom, medtem ko je enakega mnenja le 38 odstotkov dedkov.
Jakopičeva galerija: Vsi na volitve!
11. 10. 2000 00.00
V Jakopičevi galeriji so včeraj odprli razstavo Vsi na volitve! Plakat
Umetnost, svetovna zgodovina tudi v slovenščini
11. 10. 2000 00.00
V sodelovanju s svetovno založbo Mondadori je pri založbi Mladinska knjiga izšla Umetnost, svetovna zgodovina, enciklopedični vodnik, ki obravnava umetnost vseh obdobij, od antičnih časov pa do tretjega tisočletja, iz vseh koncev sveta. Besedila in izbor slik so delo priznanih italijanskih strokovnjakov, na več kot 700 straneh je delo kronološko razdeljeno v šest poglavij, vsebuje več kot 2200 barvnih ilustracij, fotografij in slik, vsako poglavje pa ima tudi posebne okvirčke z razlago posameznih pojmov ali z osebnimi podatki avtorjev. Posebnost knjige je v tem, da se posamezna umetnost prepleta z dogodki, tudi političnimi, v katerih je nastajala, zato bi jo lahko poimenovali tudi Zgodovina kulture, je dejala urednica Irena Trenc Frelih. Knjiga je namenjena najširšemu bralstvu, želi mu približati umetnost, tako da bo vsak začel tudi globlje razmišljati o njej, je še dodala Trenc Frelihova.
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
Turistični spominek Slovenije 2000
16. 09. 2000 00.00
Na letošnji razpis za Turistični spominek Slovenije 2000, ki sta ga razpisali Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije, je 68 avtorjev poslalo 85 spominkov. Strokovna komisija je odločila, da priznanja in denarne nagrade v skupni vrednosti 600.000 tolarjev podeli Petru Ogrinu iz Ljubljane za serijo izdelkov iz porcelana, Ljubljančanki Renati Picej za priročnik Sledi do zaklada in zasebnemu podjetju Uko Kropa, ki se ponaša s svečnikom in črnilnikom.
Poezija express v Celju
15. 09. 2000 00.00
Na celjski železniški postaji se je danes ustavil Poezija Express - vlak literature Evropa 2000. Z vlakom so se poleg avtorjev Beletrine, knjižne zbirke Študentske založbe, in tujih gostov, pesnikov in pisateljev, pripeljali še glasbeniki, požiralci ognja, žonglerji, novinarji in drugi. Vlak literature je prispevek sodelavcev Študentske založbe k praznovanju dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, k spletu dogodkov v okviru Prešernega leta.
Center v čast temnopolti rasi
14. 09. 2000 00.00
Nigerijska vlada načrtuje v prihodnjem letu izgradnjo centra v čast znanim Afričanom in temnopoltim po vsem svetu, nekakšno Dvorano slavnih (Hall of Fame) temnopoltih. Vlada je že oblikovala komisijo in za gradnjo centra namenila 110.00 ameriških dolarjev. Začetek in kraj gradnje še nista določena, v centru pa naj bi hranili umetniška dela afriških avtorjev in temnopoltih ustvarjalcev iz vsega sveta, predstavili pa naj bi tudi delovanje temnopoltih na vseh področjih življenja, tudi na športnem in političnem.
Turistični spominek Slovenije 2000 dobil svojega lastnika
13. 09. 2000 00.00
Turistični spominek Slovenije 2000 je postala serija izdelkov iz porcelana (kavna skodelica in servietna spona) Petra Ogrina iz Ljubljane. Na natečaj, ki ga je Turistična zveza Slovenije razpisala skupaj z Združenjem spominkarjev Slovenije, je letos 68 avtorjev poslalo 85 spominkov. Prvo nagrado je prejela omenjena serija izdelkov iz porcelana, komisija pa je podelila še dve denarni nagradi in tri priznanja.
Brutalna bolnišnica v Kinoteki
05. 09. 2000 00.00
Drevi ob 21. uri bo v Slovenski kinoteki na sporedu francoski animirani film Brutalna bolnišnica (Hopital Brut) avtorske produkcijske skupine Le dernier crit, ki bo uvod v dva ciklusa, Animateko in Kino-uho. Film bodo z igranjem na električno kitaro, bobne in klarinet v živo spremljali soustanovitelj skupine in režiser filma Pakito Bolino, soustvarjalec filma Nuvish in Gilles Campaux.
Začenjajo se Kogojevi dnevi 2000
01. 09. 2000 00.00
Z razstavo del
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.