bagdada
Napad na bagdadsko letališče
03. 04. 2003 00.00
Po navedbah ameriških medijev naj bi ameriške kopenske enote zavzele mednarodno bagdadsko letališče, pri čemer naj bi bilo v vasi Furat, ki leži v bližini letališča, ubitih najmanj 83 iraških civilistov in vojakov. Ameriška letala medtem silovito obstreljujejo cilje v Bagdadu.
Al Džazira prekinila delo v Iraku
03. 04. 2003 00.00
Arabska televizija Al Džazira pa je sporočila, da do nadaljnjega ukinja delovanje svojih poročevalcev v Iraku, potem ko so iraške oblasti dvema njenima novinarjema prepovedale delo v državi.
Arnetta zaposlil britanski tabloid
01. 04. 2003 00.00
Britanski tabloid <em>Daily Mirror</em> je v ponedeljek sporočil, da je zaposlil ameriškega novinarja in dobitnika Pulitzerjeve nagrade Petra Arnetta. Slednji - dopisnik ameriške televizije NBC - je bil eden redkih zahodnih novinarjev v Bagdadu.
Husein pozval k džihadu
01. 04. 2003 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je muslimanske vernike pozval k sveti vojni proti silam, ki so pod vodstvom ZDA "vdrle v Irak". Mednarodni odbor Rdečega križa je ostro obsodil bombardiranje mesta Hila južno od Bagdada, kjer je po navedbah tamkajšnje bolnišnice umrlo 33 civilistov, med njimi tudi otroci, ranjenih pa je 310 ljudi. Ameriški predsednik Bush je izrazil obžalovanje zaradi smrti nedolžnih civilistov, za njih pa naj bi bil odgovoren Sadam Husein.
Bakhtyar Aljaf: Krvava bitka za Bagdad
26. 03. 2003 00.00
Bakhtyar Aljaf je iraški Kurd , rojen 1961 v Kirkuku . Leta 1980 je prišel v tedanjo Jugoslavijo, kjer se je vpisal na študij novinarstva. Bil je tudi dopisnik Okaz newspaper-ja iz Savsdske Arabije, sodelavec časopisov Slovenec in Republika, glavni urednik Sarajevskega magazina v arabskem jeziku ter glavni urednik bosanskega Povratka. Je tudi eden od ustanoviteljev in direktor mednarodnega Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES v Ljubljani.
Siloviti napadi na iraške položaje
31. 03. 2003 00.00
Ameriška in britanska letala neprestano bombardirajo iraško prestolnico. Napadajo predvsem položaje republikanske garde, obstreljevali pa so tudi palačo, kjer živi sin Sadama Huseina. Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz pa je medtem napovedal nove samomorilske napade na agresorske sile.
Nov val silovitih napadov
30. 03. 2003 00.00
Koalicijska letala silovito napadajo Bagdad, rakete pa naj bi v mestu zadele stanovanjsko četrt Karada. Prav tako se nadaljujejo napadi na mesta Basra, Mosul in Nadžaf. V oporišču v Kuvajtu je neznanec s tovornjakom zapeljal v skupino ameriških vojakov in jih pri tem 15 ranil. Kurdski borci pa so zavzeli del ozemlja na severu Iraka, potem ko so to območje zapustile iraške sile.
Bagdad tarča novih napadov
29. 03. 2003 00.00
Ameriška in britanska letala nadaljujejo s silovitim bombardiranjem iraške prestolnice. Iraški samomorilski napadalec se je razstrelil na nadzorni točki severno od mesta Nadžaf in ubil štiri ameriške vojake. Poveljstvo ameriške vojske pa je zaradi težav pri oskrbi s hrano in gorivom za 4 do 6 dni ustavilo prodiranje vojske proti Bagdadu.
V Bagdadu ubitih 30 civilistov
28. 03. 2003 00.00
V eksploziji na tržnici v iraški prestolnici Bagdad je bilo ubitih 30 ljudi, najmanj 47 pa je bilo ranjenih. Po navedbah očividcev naj bi tržnico, ki je bila tedaj polna ljudi, med ameriškim letalskim napadom zadela raketa.
Nova fronta na severu Iraka
27. 03. 2003 00.00
Ameriško-britanske sile so na severu Iraka odprle novo fronto. Približno tisoč padalcev je izskočilo nad ozemljem, ki ga nadzorujejo iraški Kurdi, ter zasedlo strateško pomembno letališče. Na južnih bojiščih potekajo siloviti spopadi z iraško vojsko, ameriško letalstvo pa napada več ciljev v Bagdadu.
Vojna lahko traja več mesecev
27. 03. 2003 00.00
Ameriški časopis Washington Post navaja besede neimenovanih visokih častnikov ameriške vojske, ki izražajo dvom v trditve administracije, da bo vojna v Iraku hitro končana. Nekateri pravijo, da bo vojna trajala več mesecev in bo zahtevala sodelovanje veliko več zavezniških vojakov, kot jih je sedaj v Iraku.
V Iraku že več kot tisoč mrtvih
26. 03. 2003 00.00
Med silovitimi letalskimi napadi na Bagdad, ki so jih ameriško-britanske sile izvedle kljub močnemu peščenemu viharju, sta dve raketi zadeli tržnico. Pri tem je bilo ubitih 14 ljudi. Koalicijske sile so napadale tudi sever Iraka, hkrati pa so se na več mestih nadaljevali kopenski spopadi.
Nočno bombardiranje Bagdada
25. 03. 2003 00.00
Koalicijske sile so prevzele popoln nadzor nad pristaniškim mestom Um Kasr na jugu Iraka. Šiitska opozicijska skupina s sedežem v Iranu je sporočila, da se je v Basri, ki jo oblegajo britanske sile, začela vstaja. Iz Bagdada poročajo o novih zračnih napadih, koalicijski prodor proti središču države pa ovira peščeni vihar.
Morala med zavezniki
24. 03. 2003 00.00
Naš vojni poročevalec, ki spremlja zavezniške enote na jugu Iraka, poroča, da so ameriške sile prodrle okrog 100 km južno od Bagdada, Britanci pa so popolnoma obkolili mesto Basra na jugu Iraka, ki ima 1,2 milijona prebivalcev.
CIA: Husein je še vedno živ
25. 03. 2003 00.00
Ameriško obveščevalno službo (CIA) je najnovejši televizijski posnetek iraškega predsednika Sadama Huseina prepričal, da je iraški voditelj še vedno živ.
Okrepljeni nočni napadi
24. 03. 2003 00.00
Pozno zvečer so se okrepili bombni napadi na Bagdad. V mestu je slišati številne eksplozije. Ameriške sile so čez dan v vojaških spopadih bombardirale tudi mesto Nasirija ob reki Evfrat jugovzhodno od Bagdada. Napredovanje ameriško-britanskih enot je precej počasnejše, kot so pričakovali.
Američani padli v iraško zasedo
23. 03. 2003 00.00
Bagdad je bil vnovič tarča intenzivnega bombardiranja. Ameriške zračne sile so napadale vladno četrt v središču mesta, nad iraško prestolnico pa se vali oblak dima. Blizu mesta Nasirija na jugu Iraka pa so iraški vojaki v civilnih oblačilih iz zasede streljali na dve ameriški logistični vozili in ubili najmanj osem ameriških vojakov, šest pa zajeli.
Irak zahteva ustavitev invazije
22. 03. 2003 00.00
Medtem ko iz Bagdada poročajo o novih eksplozijah, so britansko – ameriške sile zavzele Nasirijo, najpomembnejše prometno križišče, ki vodi do Bagdada in največje iraško pristaniško mesto Um Kasr. Ameriški marinci pa so v bitki južno od Basre zajeli nekaj sto ujetnikov. Iraška vlada je sicer od Združenih narodov zahtevala, da obsodijo in ustavijo invazijo ameriških in britanskih enot.
Žunkovič: Velika verjetnost nočnega kopenskega napada
20. 03. 2003 00.00
O možnostih kopenskega napada, načrtih in smereh napadov, o civilnih in vojaških žrtvah smo se pogovarjali s svetovalcem načelnika generalštaba, brigadirjem Jožefom Žunkovičem.
Husein: 'Naj živi sveta vojna!'
20. 03. 2003 00.00
Iraško glavno mesto je bilo po izteku ameriškega ultimata podobno mestu duhov. Tik pred zoro ob 5.34 uri so nebo v Bagdadu presekali rumeni in beli žarometi iraške protizračne obrambe, oglasile so se tudi sirene.
Marinci vkorakali v Irak
20. 03. 2003 00.00
Ameriške sile so začele drugi val letalskih napadov na Irak. Tarče napada so zlasti oporišča posebnih enot iraškega predsednika Sadama Huseina. Iz Bagdada je slišati silovite eksplozije, gori več zgradb, med njimi tudi ena največjih palač iraškega voditelja. Ameriški in britanski marinci pa so medtem prestopili iraško-kuvajtsko mejo.
Ameriški blitzkrieg proti Iraku
19. 03. 2003 00.00
Ameriški mediji so v teh dneh preplavljeni z analizami prihajajoče vojne z Irakom in poročili o počutju 280.000 vojakov v bližini prihodnje fronte, saj je po ultimatu predsednika Georgea Busha iraškemu voditelju Sadamu Huseinu jasno, da poti nazaj ni več.
Kaj čaka Blair?
20. 03. 2003 00.00
Britanci so med tistimi, ki vojaško akcijo v ZDA najbolj odprto podpirajo. Kaj se danes dogaja v Londonu poroča Brane Kastelic.
Bushev ultimat se izteka
19. 03. 2003 00.00
Ameriški in britanski vojaki so se že premaknili v demilitarizirano cono na iraško-kuvajtski meji. V četrtek ponoči malo po 2. uri se bo iztekel ultimat, ki ga je ameriški predsednik postavil Sadamu Huseinu, da zapusti državo. Ta je ultimat že predhodno zavrnil, sicer pa je Bela hiša sporočila, da bi ameriška vojska v vsakem primeru napadla Irak. Savdska Arabija in Bahrajn pa sta iraškemu predsedniku ponudila azil.
Irak zavrnil Bushev ultimat
18. 03. 2003 00.00
Ameriški predsednik je Sadamu Huseinu in njegovima sinovoma postavil ultimat. Dal jim je 48 ur časa, da zapustijo Irak, v nasprotnem primeru bodo ZDA napadle. Ameriške zaveznice so vojno napoved označile kot zadnjo ponudbo za mirno rešitev krize, iraško vodstvo pa je že zavrnilo Bushev ultimat in sporočilo, da je Irak pripravljen na spopad s sovražnikom.
Inšpektorji ZN prispeli na Ciper
18. 03. 2003 00.00
Bagdad so zapustili še zadnji sodelavci mednarodnih agencij Združenih narodov. Letalo vrste boeing 727 s 112 člani osebja ZN je prispelo na letališču v Larnaki na Cipru, kjer je že dopoldne z istim letalom prispelo 76 inšpektorjev in pet sodelavcev človekoljubnih agencij ZN.
Osebje ZN zapušča Irak
17. 03. 2003 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo umik inšpektorjev iz Iraka objavil potem, ko bo o tem obvestil Varnostni svet ZN, ki se je sestal za zaprtimi vrati. Tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN v Iraku Hiro Ueki, pa je dejal, da naj bi vsi inšpektorji zapustili Irak predvidoma v torek.
Blix preučuje vabilo Iraka
16. 03. 2003 00.00
Vodja inšpektorjev ZN Hans Blix se je odzval na povabilo Iraka, da naj z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom El Baradejem "kar najhitreje" obiščeta Bagdad in tam preučita "nerešena" vprašanja.
ZDA zahtevajo odprtje zračnega prostora
14. 03. 2003 00.00
Ameriški predsednik je od turške vlade uradno zahteval, naj za primer napada na Irak <em>"nujno"</em> odpre zračni prostor. Medtem ko so dodatne ameriške vojaške ladje na poti v Perzijski zaliv, pa je uradna Ankara sporočila, da se bodo o ameriški zahtevi odločili po vzpostavitvi nove vlade. Turški premier Erdogan je danes že predložil seznam ministrov 22-članskega kabineta.
Glasovanje o Iraku preloženo
11. 03. 2003 00.00
Ameriški in britanski diplomati v Varnostnem svetu ZN niso uspeli pridobiti zadostne podpore za sprejem predloga nove resolucije, ki bi Iraku napovedala vojno, zato so glasovanje o njej preložili. Kitajski predsednik Zemin je ocenil, da nova resolucija ni potrebna, grozita pa ji tudi ruski in francoski veto.