bajkonur
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
"Uničevalec" Mira v pripravljenosti
16. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 7. uri po lokalnem času iz montažno-preizkusne zgradbe (MIK) na izstrelitveno ploščad prepeljali nosilno raketo sojuz U s tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5 (izdelek 256), ki jo bodo izstrelili v četrtek. S Progresom M1-5 nameravajo iztiriti rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Proton-K ponesel v vesolje tri satelite
13. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.
Satelit Sirius-2 v orbiti
06. 09. 2000 00.00
Ameriški telekomunikacijski satelit Sirius-2, imenovan tudi CD-radio-2, ki so ga za družbo Sirius na kozmodromu Bajkonur danes izstrelili s težko nosilno raketo proton-K in dodatno stopnjo DM, je ob 16.09 po moskovskem času dosegel eliptično orbito. Satelit obkroža Zemljo na višini od najmanj 6200 kilometrov do največ 47.102 kilometra in potrebuje za eno obkrožitev našega planeta 16 ur in 35 minut. Namenjen je namenjen za prenos televizijskih in radijskih programov, telekomunikacije med prenosnimi telefoni in med avtomobili. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 1. julija, tretjega in hkrati zadnjega pa nameravajo utiriti v oktobru.
Izstrelilev ruskega vojaškega satelita preložili
27. 08. 2000 00.00
Za sinoči napovedano izstrelitev težke ruske nosilne rakete proton, ki naj bi utirila ruski vojaški telekomunikacijski satelit vrste raduga-1 (Globus), so zaradi tehničnih razlogov preložili na ponedeljek.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Rumba in Tango na poti v vesolje
09. 08. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 13.13 in 35 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 6 na izstrelitvenem kompeksu 31 izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U z dodatno stopnjo fregat, ki naj bi za Evropsko vesoljsko agencijo ESA utirila drugi par evropskih satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango.
Izstrelili sojuz-U s Progressom M1-3
07. 08. 2000 07.57
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj ob napovedanem času, to je ob 20.27 po srednjeevropskem času, izstrelili tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Zvezda prevzela nadzor nad vodenjem MVP
03. 08. 2000 19.33
Ruski modul Zvezda, s katerim se je 26. julija združila Mednarodna vesoljska postaja (MVP), je prevzel nadzor nad vodenjem MVP. Po združitvi MVP z Zvezdo so več dni preverjali delovanje opreme modula. Po uspešnih preizkušnjah so na povelje Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi naloge upravljanja sistema za usmerjanje MVP iz računalnika modula Zarja prenesli na računalnik Zvezde. Na enak način so z modula Unity prenesli upravljanje telekomunikacij. Pred uresničenjem obeh prenosov so morali zaradi uskladitve delovanja vseh sistemov po manjši težavi z zvezo, ki je nastala v času samodejne združitve modulov, tri računalnike Zvezde zagnati ponovno. MVP bo morala predvidoma v torek sprejeti samodejno tovorno vesoljsko ladjo vrste progress M1, ki jo bodo na kozmodromu Bajkonur izstrelili v nedeljo zvečer.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Izstrelili satelita cluster-2
16. 07. 2000 15.01
Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.
Kosmos-2371 utirjen v geostacionarno orbito
06. 07. 2000 13.53
Ruski umetni satelit Kosmos-2371, ki so ga za potrebe ruskega obrambnega ministrstva na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu včeraj izstrelili z raketo proton-K, je utirjen v geostacionarno orbito.
Zadnji preizkus protona K
05. 07. 2000 17.48
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so z izstrelitvene rampe 39 na izstrelitvenem kompleksu 81 uspešno izstrelili težko nosilno raketo proton K, katere dodatna stopnja je utirila ruski vojaški satelit vrste kosmos; šlo naj bi za telekomunikacijski satelit za prenos podatkov vrste gejzer (gejzir).
Satelit Gorizont-45 uspešno utirjen
07. 06. 2000 08.27
Nova dodatna raketna stopnja breeze-M, ki so jo v vesolje s pomočjo na Bajkonurju v Kazahstanu izstreljene izboljšane nosilne rakete proton K poslali včeraj, je devet ur kasneje uspešno utirila 2.200-kilogramski ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Gorizont-45.
45 let kozmodroma Bajkonur
03. 06. 2000 10.04
Glavno rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur, ki je bilo prvi kozmodrom na svetu, je včeraj dopolnilo 45 let.
Sojuz U utiril ruski vojaški satelit
04. 05. 2000 08.15
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA popoldne izstrelili rusko nosilno raketo vrste sojuz U, ki je za potrebe ruskega obrambnega ministrstva ob 15.34 po srednjeevropskem času uspešno utirila vojaški satelit Kosmos 2370.