bakterije
Zaradi antraksa zaprli kongres
17. 10. 2001 00.00
Potem, ko so pri 33 zaposlenih v uradu vodje demokratske večine v ameriškem senatu Tomu Daschlu našli sledi bakterije vraničnega prisada, je predstavniški dom ameriškega kongresa zaradi nevarnosti širjenja antraksa zaprl vrata do prihodnjega torka.
Strah pred antraksom odveč?
17. 10. 2001 00.00
Strah pred okužbo z bakterijo antraksa se širi hitreje, kot bi se lahko katerakoli bolezen. O lažnih preplahih poročajo iz vseh držav sveta in tudi Slovenija ni izjema.
Strah pred antraksom tudi v Sloveniji
16. 10. 2001 00.00
Strah pred okužbo z bakterijo antraksa je zajel tudi Slovenijo. Včeraj popoldne so na vrhovnem sodišču prejeli pošiljko iz ene od arabskih držav, policija pa je v zadnjih urah zabeležila še sedem podobnih prijav v Sloveniji.
Pismo v Opatiji ni okuženo z antraksom
16. 10. 2001 00.00
Reški zavod za javno zdravstvo je sporočil, da je analiza sumljivega pisma iz Malezije, ki ga je prejela uslužbenka iz Opatije, pokazala, da pismo ni okuženo z bakterijo vraničnega prisada.
Lažni preplahi v Evropi
16. 10. 2001 00.00
V strahu pred morebitnimi okužbami z bakterijo antraksa se tudi v Evropi množijo lažni preplahi, čeprav na tem območju še niso zabeležili primera vraničnega prisada.
Okuženo pismo za ameriškega senatorja
16. 10. 2001 00.00
Tretji test vsebine pisma, ki je prispelo v urad vodje demokratske večine v ameriškem senatu Toma Daschla, je potrdil navzočnost bakterije vraničnega prisada.
Se vranični prisad širi?
15. 10. 2001 00.00
V Avstraliji in Franciji so zaradi nevarnosti vraničnega prisada evakuirali več stavb. Sumljiv bel prah pa so našli tudi v pošti nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.
Strah med prebivalstvom je vse večji
11. 10. 2001 00.00
Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je sporočil, da so na Floridi odkrili že tretjo osebo, okuženo z bakterijo vraničnega prisada.
Bakterija antraksa najverjetneje podtaknjena
09. 10. 2001 00.00
Z napredovanjem sodno-medicinskih preiskav se krepi sum, da bakterija vraničnega prisada do žrtev ni prišla po naravni poti.
Na Floridi novi oboleli za vraničnim prisadom
14. 10. 2001 00.00
Na Floridi, kjer so se pojavili prvi primeri okužbe z vraničnim prisadom, je zbolelo še pet ljudi, zato ameriška pošta ljudi opozarja, naj sumljivih pisem ne odpirajo.
Ali imajo teroristi biološko orožje?
14. 10. 2001 00.00
Ugledni nemški politolog Basam Tibi je za nemški radio Sudwestrundfunk dejal, da ima uzbekistanska tajna služba informacije, da so v 30 laboratorijih organizacije Al Kaida opravljali poskuse s strupenim plinom.
Kako ubija vranični prisad?
05. 10. 2001 00.00
Po napadih v New Yorku se povečuje bojazen pred terorističnimi napadi s povzročiteljem vraničnega prisada. Zdaj so znanstveniki ugotovili, kako deluje smrtonosna bakterija.
Preplah zaradi vraničnega prisada
11. 10. 2001 00.00
Trije uslužbenci ameriškega veleposlaništva v Haagu na Nizozemskem niso okuženi z bakterijo vraničnega prisada, so pokazali laboratorijski testi.
Strah pred pralnim praškom
12. 10. 2001 00.00
Zaradi domnevno okuženega pisma na neki münchenski pošti je tamkajšnja policija sprožila veliko akcijo. Sumljivo pošiljko so dobili tudi v nemškem konzularnem predstavništvu v Franciji.
Kaj je vranični prisad?
09. 10. 2001 00.00
Vranični prisad je nalezljiva živalska bolezen, ki napada predvsem prežvekovalce in svinje. Inkubacijska doba znaša nekaj ur do nekaj dni.
Znanstveniki odkrili skrivnosti kuge
07. 10. 2001 00.00
Skupina znanstvenikov v britanskem centru Wellcome Trust Sanger v Cambridgu je odkrila vse gene bakterije kuge, kar bi lahko pospešilo raziskovanje cepiv in zdravil za to bolezen.
Nov primer zdravniške malomarnosti?
06. 10. 2001 00.00
Še ena medicinska zgodba bo dobila epilog na sodišču. Dragica Vodopivec s Škofij je pred dvema letoma zanosila, vendar se je njena nosečnost končala tragično.
Vse več supermikrobov
21. 05. 2001 00.00
Vsak deseti otrok v Veliki Britaniji je nosilec "supermikrobov", ki so odporni na enega ali več antibiotikov, odstotek odraslih, ki imajo "supermikrobe", pa utegne biti še večji. Študija, ki jo je izvedel Michael Miller, svetovalec za mikrobiologijo na Kraljevi medicinski fakulteti v Londonu in je zajela 539 otrok iz Bristola med 7. in 8. letom starosti, je pokazala, da ima 11 odstotkov otrok bakterije, ki so odporne na kloramfenikol, zdravilo, ki ga sicer otrokom le redko predpisujejo. Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so trije odstotki otrok nosilci bakterij, odpornih na ceftazidim, antibiotik, ki ga uporabljajo za zdravljenje cistične fibroze. Študija je še pokazala, da lahko bakterije, odporne na najbolj pogosto predpisane antibiotike, istočasno postanejo odporne tudi proti redko uporabljenim zdravilom. Supermikrobi za nosilce ne predstavljajo neposredne grožnje, vendar pa bi utegnili po operativnih posegih izzvati nevarne in neozdravljive infekcije, prav tako pa lahko nosilci teh mikrobov okužijo tudi druge.
Encimi kot nadomestilo za antibiotike
26. 04. 2001 00.00
Znanstveniki z newyorške univerze Rockefeller so odkrili učinkovit način v boju proti streptokokom iz skupine A, in sicer encim, ki usmerjeno deluje na bakterije, tako da razgraja njihovo steno. Poleg tega menijo, da na ta način ne more priti do odpornosti bakterij, kot se to dogaja pri antibiotikih. Encim deluje v zelo majhnih količinah in le na 
V KC ni več legionele
02. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem kliničnem centru ni več legionele. Tako so pokazali rezultati mikrobioloških analiz kontrolnih vzorcev vode, ki so bili odvzeti po končani sanaciji in poslani v analizo na oddelek za higieno vode pri Inštitutu RS za varovanje zdravja.
Je bilo na Marsu življenje?
27. 02. 2001 00.00
Znanstveniki iz vesoljskega centra Johnson v Houstonu so prepričani, da je nekoč na Marsu obstajalo življenje. Po zadnjih analizah so v meteoritu Allen Hills 84001 namreč našli kristal magnetit, ki bi ga po njihovem mnenju lahko proizvedel le mikroorganizem. Ta mineral je namreč podoben kristalom, ki jih na Zemlji proizvedejo bakterije. Raziskovalci menijo, da je magnetit v meteoritu ALH-84001 najstarejši dokaz o obstoju življenja. Omenjeni meteorit so odkrili leta 1984 na Antarktiki, na Zemljo pa je padel pred okoli 13.000 leti.
V KC znova o bolnišničnih okužbah
27. 02. 2001 00.00
V ljubljanskem Kliničnem centru (KC) so že drugo redno mesečno novinarsko konferenco namenili obravnavi bolnišničnih okužb. Pred 14-imi dnevi smo poročali o pojavu legionarske bolezni, ki smo jo odkrili v Kliničnem centru in s katero sta se okužila dva zdravnika. Nevarnosti za epidemijo ni, v bolnišnici pa so po programu že končani odvzemi vzorcev vode in ukrepi za pregrevanje vode. Sanacija je zdaj zaključena, rezultati analiz pa bodo znani v tednu dni.
V KC končali sanacijo
24. 02. 2001 00.00
Na vodovodnem omrežju ljubljanskega Kliničnega centra (KC) so danes zaključili sanacijo s pregrevanjem vode, za katero so se odločili minuli četrtek, ko sta v KC s sumom na legionelozo zbolela dva kirurga. Zdravstveni inšpektorji so takrat tudi ugotovili, da ne gre za epidemijo okužbe z bakterijo legionelo in da je voda pitna, se pa okužba prenaša le z vdihavanjem razpršenih kapljic pri tvorbi aerosola. Kot so sporočili iz klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem KC, bodo kontrolne vzorce vode pobirali čez teden dni in jih nato poslali v analizo na Oddelek za higieno vode pri republiškem inštitutu za varovanje zdravja.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Pomembnost zobne higiene
02. 02. 2001 00.00
Osebe s kroničnimi boleznimi pljuč bi morale bolj skrbeti za higieno svojih zob, saj naj bi slabo stanje zob in dlesni prispevalo k bakterijskim vnetjem, opozarjajo v raziskavi ameriški znanstveniki.
Zaprtje Grand hotela Palace
19. 12. 2000 00.00
Grand hotel Palace je od minulega petka zaprt, gostje pa so nastanjeni v drugih nastanitvenih objektih Hotelov Palace. Potem ko je zdravstvena inšpekcija 14. decembra izdala odločbo o začasnem prenehanju obratovanja portoroškega Grand hotela Palace, ker je bila količina bakterije legionella pneumophila v hotelski toplovodni napeljavi nad dopustno mejo, je včeraj odločbo na podlagi ponovne analize vzorcev hotelske vode umaknila. Hotel bodo ponovno odprli v četrtek.
Nevarna bakterija v sladoledu
19. 11. 2000 00.00
Iz francoske podružnice Nestleja, švicarskega prehrambenega giganta, so sporočili, da so s prodajnih polic umaknili eno izmed znamk svojih sladoledov. V njih so namreč odkrili večjo prisotnost bakterije listerije, ki lahko pri človeku povzroči povišano temperaturo, v hujši obliki pa tudi smrt.
Cepljenje proti pnevmokokni pljučnici
24. 10. 2000 00.00
Vsakoletno cepljenje proti gripi se bo po vsej Sloveniji pričelo v začetku novembra. Prvič pa Inštitut za varovanje zdravja uvaja tudi cepljenje proti pnevmokokni pljučnici. To je namenjeno predvsem ljudem, ki zaradi starosti ali bolezni pogosto dobijo pljučnico ter drugim osebam s kroničnimi obolenji.
Odkrili novo živalsko vrsto
17. 10. 2000 00.00
Danski znanstveniki so v nekem hladnem vodnem izviru na Grenlandiji odkrili popolnoma novo živalsko vrsto, je na internetu zapisal arktični časopis Polarfronten. Sladkovodni organizem je velik približno desetinko milimetra in ne spada v nobeno doslej znanih živalskih družin. Danski znanstveniki so živalsko vrsto poimenovali z Limnognathia maerski in že oblikovali nov "phylum" - Micrognathoza. Limnognathio maerski je moč prepoznati po velikih čeljustih, s katerimi lahko zbira bakterije in alge, hrani pa se običajno predvsem s podvodnimi mahovi, ki rastejo v ledenih izvirih Arktike.
Življenje v oblakih
29. 08. 2000 00.00
Bakterije živijo in se razmnožujejo v oblakih, lahko pa tudi sprožijo dež in vplivajo na podnebje, so rezultati raziskave, ki so jo strokovnjaki univerze v Innsbrucku izvedli nad Alpami v bližini Salzburga. Kot je dejala Birgitt Sattler z omenjene univerze, je doslej veljalo prepričanje, da relativno čisto in hladno ozračje ni ravno ugodno za razvoj bakterij, vendar pa zadnje ugotovitve kažejo na to, da lahko bakterije preživijo tudi pri temperaturah, nižjih od nič stopinj Celzija, ob močnem ultravijoličnem sevanju in ob majhnih količinah hranljivih snovi. Avstrijski raziskovalci so opravili naslednji poskus: shranili so kaplje vode iz oblakov, jih zamrznili in jih nato stalili. Vsak milimeter staljene vode je vseboval približno 1500 bakterij, tako okroglih kot podolgovatih oblik. Sattlerjeva trdi, da se bakterije skoraj zagotovo množijo znotraj oblakov, ki so nekakšen habitat za mikroorganizme. Daniel Jacob s harvardske univerze je ocenil, da bi ta intenzivna aktivnost bakterij lahko bistveno vplivala na podnebje. Po ocenah strokovnjaka Tima Lentona iz Edimburgha pa mikroorganizmi lahko tudi spreminjajo podnebje.