baltske države
Širitev Nata končana do maja 2004
21. 11. 2002 00.00
Sedem držav, ki so bile v Pragi povabljene v zvezo Nato, naj bi po izvedbi predhodnih postopkov postale polnopravne članice najkasneje maja 2004. Tokratni vrh Nata pa je poleg širitve zveze izjemnega pomena tudi zaradi drugih pomembnih odločitev.
Rumsfeldov obisk potrjen
18. 11. 2002 00.00
Članice zveze Nato so se odločile, katere države bodo povabile medse, vsebino dogovora bo generalni sekretar Nata George Robertson objavil v četrtek zjutraj ob začetku vrha v Pragi. Že v soboto pa bo v Slovenijo prispel ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld.
Seznam za Nato v nekaj tednih
22. 10. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je generalnemu sekretarju zveze Nato Georgeu Robertsonu med včerajšnjim pogovorom v Washingtonu povedal, da mu bo v nekaj tednih posredoval seznam držav, ki bi jih rad videl v severnoatlantskem zavezništvu.
Evropski politiki zadovoljni
20. 10. 2002 00.00
Potem ko so uradni izidi vnovičnega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice na Irskem pokazali, da so Irci dokument tokrat potrdili, so se z zadovoljstvom že odzvali nekateri evropski politiki.
Odmevi na povabilo Slovenije v EU
10. 10. 2002 00.00
Tuji in domači mediji danes obširno poročajo o včerajšnji odločitvi Evropske komisije, ki je Slovenijo, skupaj s še devetimi kandidatkami, priporočila za vstop v EU v letu 2004. S širitvenimi načrti Evropske komisije pa so zadovoljni tudi v ZDA.
Povabilo v Nato že novembra?
18. 09. 2002 00.00
Po poročanju neimenovanih diplomatskih virov v Bruslju, bodo najmanj štiri kandidatke za vstop v zvezo Nato skoraj zagotovo povabljene v severnoatlantsko zavezništvo na vrhu novembra v Pragi.
Jože Mencinger: Vstop v Nato ni potreben
15. 05. 2002 00.00
Klepet z rektorjem Univerze v Ljubljani, ekonomistom in nekdanjim ministrom za gospodarstvo dr. Jožetom Mencingerjem o protiargumentih za vstop Slovenije v zvezo Nato.
Rupel o odnosih s Hrvaško
04. 06. 2002 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je na zasedanju odbora za zunanjo politiko poudaril, da se morajo odnosi s Hrvaško razvijati čim manj moteno in čim bolj uspešno, ob tem pa zavrnil možnosti arbitraže glede meje v Piranskem zalivu.
Rusija dobila glas v Natu
14. 05. 2002 00.00
V Reykjaviku so se zbrali zunanji ministri zveze Nato in partnerskih držav, ki razpravljajo o spremembah po 11. septembru, največji hkratni razširitvi in vključitvi Rusije v procese odločanja. Na sestanku sodeluje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Rusi pričakujejo poseben status za Kaliningrad
06. 03. 2002 00.00
Evropska komisija se z Moskvo dogovarja glede prihodnosti Kaliningrada - dela ruskega državnega ozemlja, ki jo kot enklavo obdajajo baltske države. Kot zatrjujejo ruski predstavniki, pričakujejo za Kaliningrad poseben vizumski režim.
Obisk litovskega premiera
07. 12. 2001 00.00
Litovski premier Algirdas Mykolas Brazauskas je zaključil uradni obisk v Sloveniji. Na Brdu pri Kranju ga je sprejel gostitelj slovenski premier Janez Drnovšek, pogovarjala pa sta se predvsem o vključevanju obeh držav v evroatlantske organizacije.
Neljubo presenečenje za Charlesa v Latviji
11. 11. 2001 00.00
Britanski princ Charles je med obiskom v Latviji od šestnajstletne Aline dobil udarec po obrazu z rdečim nageljnom.
ZDA podpira širitev Nata na Vzhod
08. 11. 2001 00.00
Predstavniški dom ameriškega kongresa je z veliko večino podprl širitev zveze Nato na Vzhod. Med sedmimi kandidatkami za vstop v zvezo je tudi Slovenija.
Putin na Finskem
03. 09. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogovorih s finsko predsednico Tarjo Halonen pozdravil dobre odnose med državama.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
V Bratislavi o prihodnosti Evrope
12. 05. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek meni, da je prišel čas za izoblikovanje koncepta zveze Nato za prihodnost. Ta še ni dorečen, po mnenju Ljubljane pa bi moral vključevati širitev zavezništva, " sicer Nato nima resnične zamisli, kako v prihodnosti", je dejal Drnovšek na srečanju s kolegi iz držav kandidatk za članstvo v zvezi Nato, ki so se zbrali v Bratislavi.
Grizold s poljskim in madžarskim veleposlanikom
21. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je danes ločeno sprejel poljskega in madžarskega veleposlanika, Macieja Szymanskega in Gaborja Bagija, sogovorniki pa so se posvetili predvsem vojaškemu in obrambnemu sodelovanju med državami ter vključevanju Slovenije v zvezo Nato. Veleposlanika sta Grizoldu zagotovila, da njuni državi podpirata politiko odprtih vrat zveze Nato in članstvo Slovenije v zavezništvu. Poljska poleg Slovenije podpira predvsem baltske države in Slovaško ter je pripravljena nuditi pomoč predvsem pri izkušnjah in postopkih ob vključevanju v Nato, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Lokalne volitve v Latviji
11. 03. 2001 00.00
V Latviji danes potekajo lokalne volitve, ki naj bi minile v znamenju porasta vpliva opozicijskih strank, ki niso naklonjene članstvu te baltske države v Evropski uniji. Volišča bodo odprta do 21. ure po srednjeevropskem času, izidi pa naj bi bili znani v ponedeljek. Volitve pomenijo tudi pomemben kazalec za parlamentarne volitve, ki bodo oktobra leta 2002.
Slaba podpora članstvu v EU
08. 12. 2000 00.00
Manj kot polovica prebivalcev treh baltskih držav podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki so jo novembra izvedli v Latviji. Po ugotovitvah raziskave latvijskega državnega Urada za evropsko integracijo, opravljene pri tisoč prebivalcih iz Latvije, Litve in Estonije, članstvo v EU podpira 45 odstotkov vprašanih, proti jih je 34 odstotkov, 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Po mnenju analitikov je takšen rezultat posledica slabe obveščenosti prebivalcev o EU.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Oblikovana nova latvijska vlada
05. 05. 2000 16.38
Dosedanji župan Rige Andris Berzins je danes oblikoval deveto latvijsko vlado od neodvisnosti te baltske države leta 1991. 48-letni Berzins je dolžnosti prevzel od Andrisa Skeleja, ki je s premierskega položaja odstopil sredi aprila zaradi spora desnosredinske vladne koalicije glede privatizacije.
Slovenija naj bo izvoznica stabilnosti na Balkan
16. 03. 2000 08.34
Slovenija bi morala prevzeti dejavno vlogo v JV Evropi ter postati ''izvoznica'' stabilnosti in evropskih vrednot na to območje, je v Ljubljani na sinočnjem predavanju z naslovom Čas je za spremembe poudaril namestnik političnega direktorja britanskega zunanjega ministrstva Charles Crawford.
Kučan končal obisk v Latviji
03. 03. 2000 18.15
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je danes z vladno-gospodarsko delegacijo končal uradni obisk v Latviji, kjer se je mudil na povabilo latvijske kolegice Vaire Vike-Freiberge in odpotoval v Slovenijo.
Predsednik latvijskega parlamenta v Sloveniji
11. 10. 1999 18.54
Na tridnevni obisk v Slovenijo je prispela delegacija latvijskega parlamenta pod vodstvom njegovega predsednika Janisa Straumeja. V okviru obiska bodo gostje iz baltske države opravili več delovnih srečanj s predstavniki parlamenta in vlade, sprejel pa jih bo tudi slovenski državniški vrh, poleg gostitelja, predsednika DZ Janeza Podobnika, še predsednik republike Milan Kučan in premier Janez Drnovšek.
Latvijski premier odstopil
05. 07. 1999 15.23
Latvijski premier Vilis Kristopans je danes odstopil, koalicijsko Stranko domovine in svobode pa obtožil, da je izdala njegov vladni kabinet. Omenjena stranka je namreč v soboto sklenila sporazum o sodelovanju s konservativno Ljudsko stranko, ki je v opoziciji, je pojasnil Kristopansov svetovalec Peteris Elferts. ''Sporazum pomeni izraz nezaupanja do premierja in do vlade,'' je dejal Elferts.
Latvija za skupni sprejem baltskih držav v zvezo NATO
11. 05. 1999 19.27
Latvijski predsednik Gultis Ulmanis se je izrekel za skupni in istočasni sprejem treh baltskih držav v zvezo NATO. Če bodo Latvija, Estonija in Litva v zavezništvo vstopile ob različnem času, bi to ogrozilo varnost v regiji, je v Pragi danes dejal Ulmanis.
Demografska statistika za vzhodno in srednjo Evropo
30. 04. 1999 07.51
Poljska je bila leta 1997 z 38,7 milijona prebivalcev po njihovem številu na prvem mestu med 12 srednje- in vzhodnoevropskimi državami, Estonija pa z nekaj več kot 1,4 milijona na zadnjem, navaja Eurostat, statistični urad Evropske unije, v statističnem poročilu držav srednje in vzhodne Evrope za lansko leto. V vseh omenjenih državah, razen Makedonije, kjer je število moških in žensk približno enako, so ženske v večini. To je še posebej značilno za baltske države: v Latviji pride na sto moških 116 žensk, v Estoniji 115, v Litvi pa 112. V vseh 12 srednje- in vzhodnoevropskih državah, razen Makedonije, Poljske in Slovaške, je število prebivalcev leta 1997 upadlo. Stopnja rodnosti oziroma število otrok na žensko se giblje od 1,1 v Bolgariji in Latviji do 1,5 na Poljskem. Smrtnost novorojenčkov je bila leta 1997 najvišja v Romuniji (23 na 1000 novorojenčkov), najnižja pa v Sloveniji (pet na 1000). Ob tem velja poudariti, da so za Albanijo podatki dosegljivi za leto 1995, ko jih je na 1000 novorojenčkov umrlo kar 42.
Nizozemska kot zadnja članica ratificirala dokument o včlanitvi Češke, Madžarske in Poljske v zavezništvo
02. 12. 1998 13.51
Nizozemska je kot zadnja članica zveze NATO ratificirala dokument o včlanitvi Češke, Madžarske in Pojske v zavezništvo, so sporočili z nizozemskega zunanjega ministrstva. Omenjene tri države bodo polnopravne članice zveze NATO postale aprila prihodnje leto na vrhunskem zasedanju članic zavezništva v Washingtonu, ko bodo obeležili 50. obletnico ustanovitve severnoatlantskega pakta. Pričakovati je, da bosta v naslednjem krogu širitve k članstvu povabljeni Romunija in Slovenija, nato pa še baltske države in Bolgarija. Po nastopu nove vlade pa bi jim lahko sledila tudi Slovaška.
V Latviji začetek volitev in referenduma
03. 10. 1998 12.12
V Latviji so se davi začele parlamentarne volitve in referendum o liberalizaciji zakona o dodelitvi državljanstva pripadnikom ruske manjšine. Od 2,5 milijona prebivalcev te baltske države je volilnih upravičencev le 1,3 milijona.