bančna
Bančna kriza na Tajskem se umirja
26. 04. 1999 15.14
Bančna kriza na Tajskem se umirja. Po poročanju tajske centralne banke se je odstotek ''slabih'' posojil oz. terjatev tajskih bank po rekordnih 46,5 odstotka vseh terjatev v februarju marca 1999 občutno zmanjšal.
BNP še naprej vztraja pri prevzemu SG in Paribasa
02. 04. 1999 17.22
Francoska bančna skupina Banque Nationale de Paris (BNP)je po poročilih vodstva še vedno pripravljena na pogovore s konkurenčnima bankama Paribas in Societe Generale (SG) o morebitnem strateškem povezovanju. Predsednik uprave BNP Michel Pebereau meni, da morajo vse strani pripraviti svoje predloge, in se ne strinja z mnenjem vodstev preostalih dveh bank, da gre pri nameri BNP za sovražni prevzem.
NLB širi mrežo bančnih avtomatov
21. 12. 1998 11.07
Število bančnih avtomatov v mreži BA je novembra znašalo približno 600, v letu dni pa se je tako povečalo za več kot sto, so sporočili z Nove ljubljanske banke (NLB).
Sedemdesetletna bančna roparka
07. 12. 1998 09.58
Sedemdesetletna babica je obtožena ropa dveh bank v Coloradu, med njima je tista, kjer že dvajset let prejema soprogovo pokojnino.
Denar poslej na lepe oči
29. 09. 1998 08.20
Nova vrsta bančnih avtomatov, ki so jo razvili na Nizozemskem, ne deluje več na skrivno kodo, pač pa na utrip oči lastnika bančne kartice. Namesto, da bi odtipkali izbrano kombinacijo številk na bančni avtomat, bo poslej zadostoval samo kratek pogled v kamero, ki bo fotografirala oko. Računalnik bo nemudoma ocenil posebne značilnosti očesa in jih preračunal v osebno kodo. Računalnik bo nato kodo primerjal s podatki na bančni kartici. Če se bodo podatki med seboj ujemali, bo moč dvigniti denar. Po mnenju izumitelja te vrste bančnih avtomatov je takšna metoda varnejša od vtipkanja številk, saj je bančna kartica ob morebitni izgubi ali kraji absolutno brez vrednosti. Šarenica človeških oči ima namreč 260 edinstvenih značilnosti in se ne spreminja, prstni odstis na primer jih ima samo 40. Omenjene bančne avtomate bodo lahko brez težav uporabljali tudi tisti, ki nosijo očala ali leče.
Societe Generale odprla podružnico v Litvi
25. 08. 1998 08.34
Francoska bančna skupina Societe Generale je v glavnem mestu Litve odprla svojo podružnico. To je prva francoska banka v tej baltski državi, so sporočili iz ljubljanske podružnice omenjene francoske bančne skupine. Poslovanje podružnice v Vilniusu bo usmerjeno predvsem v financiranje potreb mednarodnih korporacij in večjih tamkajšnjih družb ter sodelovanje pri večjih investicijskih projektih v Litvi. Podružnico v prestolnici Litve bo vodil Christian Delmas, prejšnji namestnik direktorja podružnice Societe Generale v Rigi, glavnem mestu Latvije. Skupina Societe Generale je navzoča v več kot 80 državah sveta.
Zgodovinski sporazum med švicarskimi bankami in Judi
13. 08. 1998 11.29
Švicarske banke bodo judovski skupnosti v prihodnjih treh letih izplačale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za v obdobju holokavsta zaplenjeno zlato in denar. Judje po vsem svetu pozdravljajo zgodovinski sporazum, ki so ga po triletnih pogajanjih na sodišču v newyorškem Brooklynu ponoči sklenili švicarski zasebni banki Credit Suisse in Švicarska bančna unija ter Svetovni judovski kongres in s katerim se je Švica izognila gospodarskim kaznim, s katerimi so ji resno zagrozile ZDA.
Po 30 letih nova cerkev v Parizu
26. 06. 1998 13.32
Po 30 letih, ko v francoski prestolnici niso zgradili nobenega cerkvenega hrama, je Pariz dobil novo cerkev. Nedavno je namreč pariški nadškof, kardinal Jean-Marie Lustiger, posvetil novo cerkev v 15. okrožju, največjem v glavnem mestu v Francije. Notranjost kockaste cerkve, ki se je pridružila dosedanjim osmim v omenjeni pariški četrti s 14.000 prebivalci, je v obliki grškega križa, zgrajena je iz lesa in kovine, ima 30 metrov visok zvonik, sprejme pa lahko 400 ljudi. Cerkev so začeli graditi jeseni leta 1996, stroški so znašali 4,5 milijona dolarjev, od česar so dve tretjini zbrali z darovi, ena tretjina pa so bančna posojila. Do leta 2000 naj bi po napovedih v Parizu zgradili še šest novih cerkva.
Milijardni posel banke Credit Suisse v Braziliji
11. 06. 1998 08.48
Bančna skupina Credit Suisse (CSG) je za milijardo švicarskih frankov kupila brazilsko investicijsko banko Banco Garantia. O nakupu največje brazilske investicijske banke so se pogajali več tednov. CSG je dosedanjim lastnikom plačala približno milijardo švicarskih frankov, od tega slabo tretjino v gotovini, preostanek pa v delnicah CSG, ki jih bodo po besedah vodstva švicarske bančne skupine sprostili v naslednjih treh letih v štirih tranšah. Skupina CSG, ki poslovanju v Latinski Ameriki, predvsem v Braziliji, pripisuje velik pomen, bo Banco Garantia vključila v svoje hčerinsko podjetje Credit Suisse First Boston.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Internetno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d.
29. 05. 1998 09.31
Internetno bančništvo v <A HREF=http://www.n-lb.si TARGET="_BLANK">Novi Ljubljanski banki d.d.</A> je le ena od storitev, ki temelji na sistemu elektronskega bančništva (SEB), ki ga za Novo Ljubljansko banko d.d. kot Microsoftov partner s statusom Microsoft Certified Solution Provider (MCSP) razvija ljubljansko podjetje ZASLON d.o.o.. SEB je računalniški sistem za podporo storitvam, ki so zasnovane na sodobnih prodajnih poteh, od katerih je internet najbolj privlačen.
Romunija osvaja azijski trg
30. 03. 1998 12.32
Romunija želi v Evropsko unijo, a se hkrati vse bolj obrača proti Aziji in njenemu trgu, na katerem je bila močno navzoča v 80. letih. Vodja oddelka za Azijo v romunskem ministrstvu za trgovino Nicu Manolache je pojasnil, da Azija sicer ne more nadomestiti petnajsterice v vlogi prve trgovinske partnerice Romunije, lahko pa ji krepko poveča zunanjetrgovinsko menjavo. Romunski izvoz v Azijo je zadnje mesece prizadela tamkajšnja finančna in bančna kriza, vendar pa oblasti v Bukrašti upajo, da bo letos dvostranska trgovinska menjava vnovič zacvetela. Predlani je Romunija v Azijo izvozila za 574 milijonov dolarjev blaga in storitev, lani pa samo za 494 milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz iz Azije zrasel z 940 milijonov dolarjev leta 1996 na 1,1 milijarde dolarjev lani. Kljub krizi pa je Romunija lani zabeležila večji izvoz v posamezne azijske države, npr. Indonezijo (53 milijonov dolarjev izvoza leta 1997 proti devetim milijonom predlani) ali na Filipine (51 milijonov dolarjev lani proti 16 milijonom leta 1996). Po kemičnih proizvodov Romunija v Azijo izvaža predvsem kroglične ležaje, orodja, šasije, traktorje in avtomobile Dacia, romunsko različico renaulta 12.
Kmetijsko ministrstvo bo pomagalo kmetiji Ivana Večka
23. 01. 1998 15.27
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je skupaj z državnim sekretarjem za prehrano Matjažem Kočarjem in predstavnico podpredsednika vlade Marjana Podobnika Milko Pance danes obiskal kmetijo Ivana Večka v Mislinji.