banka
Zvišanje tečajev delnic v Tokiu
18. 08. 1999 11.37
Tečaji delnic na borzi v Tokiju so se danes nekoliko zvišali. Indeks Nikkei je tako porasel za 32,17 točke in je trgovanje končal pri 17.892,26 točke. Tečaji delnic na ameriški borzi so ves dan nihali, proti koncu trgovanja pa zabeležili močno rast. Ob koncu torkovega trgovanja na Wall Streetu je bil indeks Dow Jones vreden 11.117,08 točke, kar je 70,29 točke več kot v ponedeljek.
Gospodarska rast na Japonskem
15. 08. 1999 11.27
Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo japonsko gospodarstvo letos spet začelo rasti, potem ko ga je lani prizadela huda kriza. Za letos IMF tako Japonski napoveduje stopnjo gospodarske rasti okrog 0,25 odstotka, prihodnje leto pa naj bi dosegla en odstotek.
IMF in Svetovna banka bosta razbremenila najrevnejše
14. 08. 1999 11.02
Upravni svet Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je danes podprl skupno pobudo Svetovne banke in IMF za izdatnejšo in hitrejšo pomoč nekaterim najrevnejšim državam v svetu.
Možnosti za rešitev Elanovega obrata v Brnci
10. 08. 1999 17.00
Dežela Koroška želi, da bi se v Brnci ohranila proizvodnja smuči begunjskega Elana. Novo priložnost utegnejo podjetju prinesti programi prestrukturiranja in proizvodne inovacije, sta na srečanju z vodstvom obrata v Brnci pri Beljaku povedala koroški deželni glavar Joerg Haider in predsednik holdinga Kaerntner Holding Beteiligungs Heinz Taferner. Prejšnji teden se je izvedelo, da bo Elan odpustil 80 od sedanjih 170 zaposlenih v Brnci. Prvi naj bi morali delovna mesta zapustiti 3. septembra.
Nov tečaj rublja
09. 08. 1999 19.05
Po odstavitvi vlade premiera Sergeja Stepašina je ruska centralna banka uradni menjalniški tečaj rublja določila na 25,29 rublja v odnosu do ameriškega dolarja, kar pomeni triodstotno znižanje, je poročala ruska agencija Itar-Tass. Ob odprtju menjalniškega trga je danes rubelj padel na 25,5 rublja za ameriški dolar, medtem ko je bila včeraj uradna menjava rublja še 24,55 za dolar. Do konca dopoldneva se je tečaj ruske valute ustalil, zahvaljujoč močnemu posredovanju ruske centralne banke.
Uspešno poslovanje banke Vipa
07. 08. 1999 16.47
Bilančna vsota novogoriške banke Vipa je ob polletju dosegla 52,295 milijarde tolarjev in je bila za šest odstotkov višja kot ob koncu leta 1998. Dosežena bilančna vsota predstavlja dva odstotka domačega trga, banko pa po velikosti uvršča na 12. mesto med vsemi slovenskimi bankami.
Stopnja brezposelnosti v ZDA ostala na 4,3 odstotka
06. 08. 1999 18.40
Stopnja brezposelnosti v ZDA je julija s 4,3 odstotka ostala nespremenjena na junijski ravni, so sporočili z ministrstva za delo v Washingtonu. Strokovnjaki so pričakovali rahel porast števila iskalcev zaposlitve.
Bank Austria bo odpuščala
05. 08. 1999 16.19
Največja avstrijska banka Bank Austria bo zaradi 16-odstotnega padca dobička iz poslovanja, pred obdavčitvijo in odpisom slabih terjatev, na 459 milijonov evrov v prvem polletju letošnjega leta začela z zmanjševanjem stroškov poslovanja, kar bo vključevalo tudi nova odpuščanja zaposlenih v avstrijskih podružnicah. Tako nameravajo pri Bank Austria v naslednjih dveh letih in pol odpustiti 2000 delavcev, so sporočili iz vodstva podjetja.
Novi bankovci za 5000 kron
03. 08. 1999 13.35
Češka nacionalna banka (CNB) bo v obtok poslala novo serijo največjih bankovcev - za 5000 kron (136,6 evra) - potem ko so ugotovili, da se število ponaredkov povečuje. Kot poročajo današnji češki časniki, bodo novi bankovci še bolje zaščiteni proti ponarejanju. CNB je letos odkrila že 1502 ponarejena bankovca za 5000 kron.
Rusija: Odnosi z Zahodom so se izboljšali
02. 08. 1999 13.13
Rusija vidi prve znake izboljšanja odnosov z Zahodom po koncu kosovske krize. Dokaz za to so pozitivni rezultati najnovejših pogajanj Rusije in mednarodnih finančnih organizacij, je po današnjem srečanju z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom v Kremlju povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Ruska centralna banka prikrila transakcije
01. 08. 1999 09.01
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic. To se je izvedelo le nekaj dni potem, ko je Mednarodni denarni sklad (MDS) Rusiji odobril novo posojilo v višini 4,5 milijarde dolarjev. Revizorji omenjene hiše, najel jih je prav MDS, ki je želel izvedeti podrobnosti o povezavi centralne banke s podjetjem FIMACO, so ugotovili, da je ruska osrednja banka v obdobju od leta 1993 do leta 1997 temu off-shore podjetju s sedežem na britanskem Channel Islands skrivoma nakazala milijarde dolarjev svojih deviznih rezerv. Revizorji so tudi ugotovili, da je centralna banka ustvarjala dobičke s trgovanjem s posojili MDS.
Ruska centralna banka prikrivala dobičke
31. 07. 1999 17.43
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic.
Mercator odpira hipermarket v Murski Soboti
30. 07. 1999 09.11
Družba Mercator SVS bo danes v Murski Soboti odprla svoj tretji veliki maloprodajni center - hipermarket Murska Sobota, ki bo trenutno največji hipermarket v sestavi družbe Mercator SVS in tretji po velikosti v koncernu Mercator. Hipermarket se bo raztezal na 3100 kvadratnih metrih bruto površin, na prodajnih policah pa bo mogoče najti 13.000 različnih živilskih in neživilskih izdelkov.
IMF odobril 4,5 milijarde dolarjev posojila Rusiji
29. 07. 1999 10.13
Mednarodni denarni sklad (IMF) je ponovno začel z izplačili posojila Rusiji, ki jih je ustavil pred skoraj letom dni. Svet direktorjev je v sredo po krajevnem času odobril posojilo v višini 4,5 milijarde dolarjev, od katerega bo Rusiji takoj na voljo preko 640 milijonov dolarjev.
Donatorska konferenca za obnovo Kosova
28. 07. 1999 20.28
V Bruslju se je začela prva donatorska konferenca za obnovo Kosova.
Posojilo konzorcija slovenskih bank za gradnjo avtocest
28. 07. 1999 16.05
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je danes s konzorcijem slovenskih bank za financiranje gradnje avtocest sklenila posojilno pogodbo o najemu posojila v višini 12 milijard tolarjev, ki bo namenjeno financiranju gradnje avtocestnih odsekov Vransko - Blagovica, Blagovica - Šentjakob, Pesnica - Slivnica, Kozina - Klanec in Višnja gora - Bič.
Delnice v Tokiu navzgor
28. 07. 1999 09.46
Po petih zaporednih padcih so delnice danes v Tokiu znova ubrale pot navzgor. V slogu včerajšnjega razpoloženja na Wall Streetu je tako osrednji indeks Nikkei zrasel za 117,19 točke oz. 0,67 odstotka na 17.579,91 točke.
Svetovna banka za pomoč Jordaniji
26. 07. 1999 08.56
Svetovna banka je izrazila pripravljenost za pomoč Jordaniji pri izpeljavi gospodarskih reform in spodbujanju naložb, je poročala jordanska tiskovna agencija. Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn se je včeraj v Amanu srečal z jordanskim kraljem Abdulahom II. in več ministri. Pogovarjali so se o načrtih za povečanje gospodarske rasti in zanimanja tujih investitorjev. Predsednik Svetovne banke je Jordaniji obljubil nadaljnjo finančno pomoč. Že v začetku letošnjega leta je kraljestvo dobilo za 150 milijonov ameriških dolarjev posojil, v naslednjih treh letih pa naj bi mu odobrili še 500 milijonov dolarjev posojil.
EIB odobrila posojili Makedoniji
25. 07. 1999 09.06
Evropska investicijska banka (EIB) naj bi po poročanju sobotnega Financial Timesa Makedoniji za izboljšanje infrastrukture odobrila posojilo v višini 63 milijonov dolarjev. S tem posojilom naj bi začeli prvega v pričakovani seriji poslov na območju Balkana po končanju napadov zveze NATO na ZRJ. EIB je omenjeno posojilo odobrila Makedoniji v sklopu izvrševanja novih, posebnih nalog na območju Balkana, za katere se je investicijska banka Evropske unije odločila, ko je slednja izrazila željo, da EIB odigra ključno vlogo pri obnovi tega območja. Skupina strokovnjakov te banke je ta teden obiskala tudi Kosovo, kjer je ocenila tamkajšnje potrebe po posojilih. Na dolgi rok EIB izraža upanje, da bo pomagala tudi pri obnovi infrastrukture v Srbiji in Črni gori, ''čeprav politična oblast pričakuje, da bo moralo prej priti do političnih sprememb'', dodaja FT.
Posojilo EIB Makedoniji
24. 07. 1999 16.37
Evropska investicijska banka (EIB) naj bi po poročanju Financial Timesa danes Makedoniji za izboljšanje infrastrukture odobrila posojilo v višini 63 milijonov dolarjev. S tem posojilom naj bi začeli prvega v pričakovani seriji poslov na območju Balkana po končanju napadov zveze NATO na ZRJ.
Nikkei padel za skoraj tri odstotke
22. 07. 1999 09.58
Tečaji delnic na tokijski borzi so se krepko znižali. Indeks Nikkei je izgubil 527,18 točke ali 2,9 odstotka in pristal pri 17.730,34 točke.
Japonski gospodarski optimizem raste
21. 07. 1999 19.39
Japonska centralna banka je v sredo sporočila, da se z rahlim izboljšanjem poslovne in potrošniške klime kriza japonskega gospodarstva počasi končuje. Centralna banka pa v svojem mesečnem poročilu opozarja, da mora poslovna klima zaobjeti celotno državno gospodarstvo.
Nizka svetovna cena zlata sprožila odpuščanja
21. 07. 1999 16.11
Zaradi padajočih cen zlata po svetu mora največja rudarska družba v Gani odpustiti 2.500 zaposlenih, so povedali na posebnem sestanku sindikata rudarjev. ''Ukrepi znižanja stroškov, ki smo jih sprejeli na začetku leta, niso zadoščali za preprečitev krčenja števila zaposlenih'', je povedal predstavnik korporacije Ashanti Goldfields Sam Jonah.
Mednarodni poletni festival Trnfest '99
20. 07. 1999 11.13
Od 27. julija do 29. avgusta bo na letnem prizorišču KUD France Prešeren že osmič potekal mednarodni poletni festival Trnfest '99. Na festivalu se bo v 34 dneh zvrstilo 58 prireditev z domačimi in tujimi izvajalci. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 21. uri, razen četrtkovih otroških prireditev, ki se bodo pričenjale že ob 18.30. Festival se bo začel prihodnji torek, 27. julija, v središču Ljubljane, ko bodo ob Tromostovju pri sladolednem vrtu Samsara ob 19. uri nastopilo Lutkovno gledališče Fru-fru s predstavo Sam&Sara v Samsari.
Kaerntner Sparkasse v Sloveniji
20. 07. 1999 08.50
V okviru sodelovanja z Erste Bank bo celovška Kaerntner Sparkasse prevzela slovensko tržišče. Banka bo svoje predstavništvo v Sloveniji, ki obstaja od leta 1991, z jesenjo preoblikovala v lastno podružnico, je na današnji novinarski konferenci povedal član uprave banke Karl Nedwed. ''Radi bi bili investicijska banka za družine'', poudarja Nedwed. Med najtežjimi pri poslovanju v Sloveniji bodo po oceni slednjega v prihodnjih treh letih poslovanje s prebivalstvom na področju gradbeništva in stanovanjskih kreditov ter privatni krediti za dolgoročne investicije, kot je leasing osebnih vozil. Odprtje podružnice načrtujejo 9. novembra, v začetku pa bo podružnica zaposlovala 35 ljudi.
Kaerntner Sparkasse jeseni odpira podružnico v Ljubljani
19. 07. 1999 16.46
V okviru sodelovanja z Erste Bank bo celovška Kaerntner Sparkasse prevzela slovensko tržišče. Banka bo svoje predstavništvo v Sloveniji, ki obstaja od leta 1991, z jesenjo preoblikovala v lastno podružnico, je na današnji novinarski konferenci povedal član uprave banke Karl Nedwed.
Poseg BS na trgu tujega denarja
19. 07. 1999 11.13
Banka Slovenije (BS) je danes na trgu tujega denarja začela posredovati z interventnim prodajnim tečajem. Šest bank bo od danes prodajalo devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v manjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
BS izbrala banke za poseg z interventnim tečajem
16. 07. 1999 16.07
Na podlagi ponudbe Banke Slovenije za poseg na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem so bile na današnji dražbi izbrane banke, ki so zavezane v obdobju interveniranja prodajati devize največ po interventnem prodajnem tečaju. To so Abanka, SKB banka, LB Banka Zasavje, Banka Velenje, Banka Koper ter Nova Ljubljanska banka.
Posredovanje Banka Slovenije
15. 07. 1999 18.44
Banka Slovenije (BS) bo na trgu tujega denarja posredovala z interventnim prodajnim tečajem. Banke, s katerimi je centralna banka sklenila pogodbo o sodelovanju pri teh posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 19. julija dalje prodajale devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA. O izbranih bankah, preko katerih bo interveniranje na trgu tujega denarja potekalo, bo Banka Slovenije obvestila javnost 16. julija.
Evropska centralna banka ohranja obrestno mero nespremenjeno
15. 07. 1999 18.23
Svet Evropske centralne banke je obrestne mere v skladu s pričakovanji pustil nespremenjene, je danes sporočil predstavnik banke. Evropski valutni prostor pa ostaja po ocenah centralne banke stabilen. Po aprilskem padcu obrestnih mer lombardna obrestna mera ostaja 2,5 odstotka.