bdp

Bruselj Sloveniji napoved rasti BDP za letos zvišal, za 2023 znižal
14. 07. 2022 11.19
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 5,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 1,7 odstotne točke več, kot je napovedala maja. V letu 2023 pa pričakuje enoodstotno rast slovenskega BDP, kar je 2,1 odstotne točke manj kot v spomladanski napovedi. Inflacija bo letos dosegla 7,6, prihodnje leto pa 4,9 odstotka, napoveduje Bruselj.

Gospodarske razmere v polletju ugodne, obeti za naprej manj spodbudni
12. 07. 2022 15.54
Posledice ruskega napada na Ukrajino so za Slovenijo za zdaj še omejene, ugotavlja Banka Slovenije. Nadaljuje se tako visoka raven gospodarske aktivnosti in v drugem četrtletju bi po ocenah gospodarska rast lahko ostala na ravni iz prvega trimesečja. Obeti za nadaljevanje leta so manj spodbudni.

Vrednosti dolarja in evra prvič po letu 2002 poravnani
12. 07. 2022 07.29
Skupna evropska valuta je v primerjavi z dolarjem zopet potonila in okoli 11.50 prvič po letu 2002 prišlo do izenačitve vrednosti obeh valut. Evro je sicer potem znova nekoliko pridobil. Zgodaj popoldne je bilo na borzi v Frankfurtu za en evro treba odšteti 1,0009 dolarja. V območju z evrom se namreč vse bolj pojavlja strah o pojavu recesije, na kar vpliva tudi zmanjšana dobava ruskega plina v Evropo zaradi vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1. Dopoldne je bilo treba za skupno evropsko valuto na frankfurtski borzi odšteti 1,0003 dolarja. Vrednost evra je tako padla najnižje v 20 letih. Borzni indeksi po Evropi so v uvodu današnjega trgovanja obarvani v rdeče, vlagatelji sicer vse bolj pričakujejo, da bo območje z evrom zapadlo v recesijo.

'Če vlada z javnim denarjem ravna odgovorno, ljudje nimajo težav s plačevanjem davkov'
06. 07. 2022 06.00
Je davčno breme v Sloveniji visoko ali je to zgolj naš občutek? Kje smo na lestvici v primerjavi z drugimi državi? Zakaj skandinavski model visokih davkov deluje? Prav zato, pravi Suzana Macuh, rojena slovenskim staršem na Švedskem, ker lahko vsak ne glede na dohodek ali socialni položaj dobi od države tisto, kar potrebuje.

Napadi morskih psov – grožnja pokoronskemu turističnemu razcvetu v Egiptu
04. 07. 2022 09.03
Hoteli in turistični kraji v Hurgadi in Marsa Alamu so ob začetku počitniške sezone priča opaznemu porastu zasedenosti tujih in domačih turistov. A kmalu po poročanju o pokoronskem turističnem 'bumu' se zdaj njihova sezona postavlja pod vprašaj. Prav na območju Hurgade sta se namreč v le enem dnevu zgodila dva smrtonosna napada morskega psa, oblasti pa so zaradi tega za tri dni zaprle tamkajšnje plaže.

Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?
04. 07. 2022 06.00
Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.

Vrh Nata zaključen: Zavezništvo mora v 'nevarnem svetu' ostati močno in enotno
30. 06. 2022 19.39
Voditelji članic Nata so v Madridu sklenili tridnevno zasedanje, ki so ga zaznamovali močna politična sporočila in dejanski ukrepi v odziv na rusko agresijo v Ukrajini. Med najbolj odmevnimi je označitev Rusije za največjo grožnjo Natu, obenem v zvezi krepijo obrambno in odvračalno držo. Regiji južno od Nata pa so obljubili dodatno podporo. Rusija nadaljuje z iskanjem političnega, vojaškega in gospodarskega dobička, je medtem poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Poudaril je tudi, da mora ostati zavezništvo v tem "bolj nevarnem svetu" močno in enotno.

Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal Janševi vladi
30. 06. 2022 14.43
Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021, kot so jih predvidele prvotne ocene. Premier Robert Golob je odgovornost za manjša sredstva pripisal prejšnji vladi Janeza Janše. Vlada bo zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev tako zdaj prilagodila finančne vire Načrta za okrevanje in odpornost, so sporočili z Ukoma.

Kako je Slovenija pripravljena na širitev Nata in krepitev odzivnih sil?
30. 06. 2022 06.00
Kaj širitev Nata in povečanje števila sil za hitro odzivanje pomeni za mir, za Evropo in nenazadnje za Slovenijo? Bomo zato bolj varni? Kako velika grožnja Rusiji je širitev Nata na njene meje? Bo Slovenija zmogla Natova pričakovanja, da države za obrambo prispevajo več, in ali bomo lahko zagotovili dovolj vojakov za dodatne Natove sile v Evropi?

Sloveniji okrog 300 milijonov evrov manj zaradi 'napihnjenega' BDP
29. 06. 2022 15.51
Vlada je sporočila, da je z dogovorom ministrov za okolje o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55 Sloveniji uspela izpogajati do več 100 milijonov sredstev iz modernizacijskega sklada. Sredstva bodo Sloveniji olajšala spopadanje z vse bolj zaostrenimi gospodarskimi razmerami v svetu. Evropska komisija pa bo predvidoma ta teden objavila najnovejše izračune, koliko nepovratnih sredstev lahko države članice prejmejo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Neuradno naj bi bila Slovenija zaradi dobrih gospodarskih kazalnikov in visokega BDP v času koronakrize ob približno 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Natovo povečanje sil za hitro odzivanje: 'Gre za drzno napoved'
28. 06. 2022 14.50
V ponedeljek je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg napovedal, da bo zveza Nato število svojih sil za hitro odzivanje povečala na več kot 300.000. "To je gotovo, v kolikor bo tudi implementirana, grozovito velika sprememba," je odločen izr. prof. dr. Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje ljubljanske FDV, ki ocenjuje, da gre za zelo drzno napoved, saj kaj takšnega "nikakor ni mogoče izpeljati iz danes na jutri". Poudaril je tudi pomen dialoga. "Izključno povečanje obrambnih kapacitet ne vodi v deeskalacijo, ampak obratno, lahko vodi celo v zaostrovanje odnosov in razmer," je dejal.

Nato bo število sil za hitro odzivanje povečal za skoraj 8-krat
27. 06. 2022 15.44
Zveza Nato bo število svojih sil za hitro odzivanje povečala na več kot 300.000, je pred zasedanjem voditeljev Nata, ki se bo začelo v torek v Madridu, povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Trenutno je teh sil okoli 40.000.

Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka
16. 06. 2022 17.20
Minister za obrambo Marjan Šarec je v Bruslju potrdil, da zaveze Natu ostajajo nespremenjene in da Slovenija sredstev za obrambo ne namerava zmanjševati. Prav tako ostaja zavezana vzpostavitvi srednje bojne bataljonske skupine. V zvezi z nakupom oklepnikov boxer pa je povedal, da revizija poteka, kdaj bo končana, pa da ni mogoče napovedati.

Banka Slovenije v prihodnjih letih napoveduje umiritev inflacije
15. 06. 2022 11.11
Banka Slovenije je zvišala napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Če je decembra lani napovedovala štiriodstotno rast, bo ta po novem znašala 5,8 odstotka. Razmeroma visoka rast je posledica močnega prenosa aktivnosti iz prejšnjega leta, tekoča rast in pričakovanja se namreč umirjajo. Inflacija bo ostala visoka in bo znašala devet odstotkov.

Svet ECB bo depozitno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotne točke
09. 06. 2022 13.52
Svet Evropske centralne banke (ECB) je sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja.

V EU dosežen dokončni dogovor o sankcijah proti Rusiji
02. 06. 2022 16.41
Potem ko so voditelji EU v začetku tedna dosegli politični dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, vključno z delnim embargom na uvoz ruske nafte, so članice dosegle še dogovor na tehnični ravni, je francosko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju. Dogovor so dosegle, potem ko so s seznama sankcioniranih oseb umaknili patriarha Kirila.

Medkulturni mediator – nov poklic prihodnosti
31. 05. 2022 11.14
Preseliti se v tujo državo ni lahko. Še težje je, če človek dobro ne razume niti jezika niti kulture in navad svojega novega doma. V podobni situacijski stiski se lahko znajde tudi tisti na nasprotni strani. Da ne bi prišlo do jezikovno kulturnih šumov, lahko iz zagate pomaga nekdo, ki razume obe strani – medkulturni mediator. To je poklic, ki je pri nas še precej svež, v tujini pa marsikje že stalna praksa. Opravlja ga lahko le človek, ki poleg jezika obeh strani pozna in razume tudi njuni kulturi, področje integracij, človekovih pravic, delovanje družbenih sistemov in podobno, hkrati pa premore tudi veliko mero empatije.

Kandidat za finančnega ministra prestal zaslišanje pred odborom DZ
30. 05. 2022 14.47
Kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za finance. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Člane odbora so najbolj zanimali njegovi načrti na področju davčne zakonodaje, kjer zagovarja progresivno obdavčitev, a ne namerava hiteti.

Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove
30. 05. 2022 06.17
Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim odborom DZ za zunanjo politiko. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, šest jih je bilo proti. Največ vprašanj so ji poslanci zastavili glede odnosov s Hrvaško in vojne v Ukrajini.

Kaj nas čaka ob vse višji inflaciji?
23. 05. 2022 19.10
Nas čaka recesija? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo Evropska unija, države, podjetja, vse bolj pa tudi že potrošniki. Pandemija še vedno povzroča težave, polizdelki iz Kitajske še vedno prihajajo z zamudami, dobavne verige pomembnih prehrambnih izdelkov so zaradi vojne v Ukrajini prekinjene, pšenica se je v letu dni podražila za 80, nafta za 90 odstotkov. Kaj nas čaka in kaj v spopadu z vse višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rastjo državam priporoča Evropska unija?

Tiha nacionalizacija ali pravičnejša porazdelitev dobrin?
20. 05. 2022 19.10
Vrstijo se ostri odzivi na predlog koalicije o progresivni obdavčitvi premoženja. V koaliciji predlog utemeljujejo s previsoko obdavčitvijo plač in prenizkimi davki na premoženje, v prvem koraku pa bi se osredotočili predvsem na obdavčitev nepremičnin. Da se s predlogom vračamo v neke druge čase, ko delo ni bilo vrednota, predlog novih obdavčitev komentirajo v Klubu slovenskih podjetnikov. Večje davčne predvidljivosti pa si za spodbudnejše poslovno okolje želijo davčni svetovalci.

'Oklepniki boxer so hrbtenica Slovenske vojske'
17. 05. 2022 06.11
Ker v bodoči vladi obljubljajo tudi številne nove zakone, pa tudi popravke dosedanjih in revizijo nakupa 45 oklepnikov boxer, ki nas bodo sicer stali dobrih 340 milijonov evrov, smo hoteli bodoče koalicijske partnerje v soočenju s še aktualnim ministrom za obrambo Matejem Toninom povprašati tudi o tej temi, a niso sprejeli povabila. Je pa odhajajočo vlado pri podpisu memoranduma za to investicijo podprl predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ki pravi, da z nakupom ne smemo več odlašati.

Odziv ekonomistov: javnofinančno drage in težko uresničljive prioritete
16. 05. 2022 14.37
Po objavi vsebine parafiranega koalicijskega sporazuma si sledijo številni odzivi. Ekonomist Marko Pahor veliko prioritet vidi kot javnofinančno drage in zato verjetno neuresničljive, Kovač pa opozarja, da se sporazum večinoma posveča vseobsežnemu prerazdeljevanju in ekstremnemu povečevanju javnih izdatkov. V OZS pa opozarjajo, da jih pri nekaterih ukrepih skrbi morebitni negativen učinek zaradi dodatnega finančnega obremenjevanja gospodarstva, ki si tega v luči trenutnih razmer ne more privoščiti.

V prvem četrtletju 9,8-odstotna gospodarska rast
16. 05. 2022 10.53
Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 9,8 odstotka na letni ravni. Na visoko gospodarsko rast je po podatkih državnega statističnega urada pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zato je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen.

Predstavniki delodajalcev skeptični do ukrepov iz bodoče koalicijske pogodbe
15. 05. 2022 19.49
Škodljivi ali pa povsem neizvedljivi. Tako nekatere ukrepe iz koalicijske pogodbe bodoče koalicije, ki je zaokrožila v javnosti, ocenjujejo predstavniki delodajalcev. Stranke Gibanje Svoboda, Levica in SD bi med drugim dvignile minimalno plačo, skrajšale delovni čas in progresivno obdavčile premoženje. Ogorčeni so tudi nekateri zaposleni v zdravstvu, bodoča vlada bi namreč odpravila popoldansko delo zdravnikov. Kot korake v pravo smer pa vsebino koalicijske pogodbe vidijo predstavniki delavcev.

Fiskalni svet kritičen do vladnega programa stabilnosti
10. 05. 2022 13.06
Fiskalni svet v oceni programa stabilnosti za leto 2022, ki ga je vlada sprejela konec aprila, od vlade pričakuje, da bo ustrezno naslovila izzive dolgoročne vzdržnosti javnih financ, ki se je v zadnjih letih po nekaterih kazalnikih poslabšala. Kritičen je do procesa predložitve dokumentov, saj je vlada ravnala v nasprotju z zakonodajo.

Evrsko območje v prvem trimesečju z nekoliko počasnejšo rastjo
29. 04. 2022 11.39
Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je po sezonsko prilagojenih podatkih v prvih treh mesecih letošnjega leta na četrtletni ravni povečal za 0,2 odstotka, kar je malenkost nižja rast kot v prejšnjem četrtletju. Celotna EU je v tem času zabeležila 0,4-odstotno gospodarsko rast, kaže prva ocena Eurostata. Stopnja inflacije v območju evra ostaja na rekordnih ravneh, saj vojna v Ukrajini še naprej spodbuja rast cen energentov. Po oceni Eurostata je imelo 19 držav s skupno evropsko valuto aprila 7,5-odstotno inflacijo, potem ko je bila marca rast cen 7,4-odstotna.

Negotovost zaradi ukrajinske krize, napoved rasti BDP znižana na 4,2 odstotka
28. 04. 2022 06.17
Po seji vlade je finančni minister Andrej Šircelj predstavil nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022, ki ju mora Slovenija tako kot preostale države članice najpozneje do konca tega meseca poslati v Bruselj. Z dokumentoma je povezan okvir za pripravo proračunov. Da sta bila dokumenta sprejeta v času izjemnih tveganj, je uvodoma poudaril minister. Spomnil je, da je po koronakrizi prišlo še do vojne v Ukrajini. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved rasti BDP za letos znižal za pol odstotne točke, s 4,7 odstotka na 4,2 odstotka.

Putin znova svari pred vmešavanjem, Guterres prispel v Ukrajino
27. 04. 2022 08.56
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi njihove sile v jugovzhodni Ukrajini z raketami dolgega dosega uničile veliko količino orožja, ki naj bi jo ukrajinske sile prejele od Zahoda. Notranje ministrstvo samooklicane Pridnestrske republike, separatistične regije v Moldaviji, pa trdi, da naj bi v vasi Kolbasna, kjer se nahaja rusko skladišče orožja, odjeknili streli, potem ko naj bi iz Ukrajine priletela brezpilotna letala. "Če se nekdo vmeša v situacijo v Ukrajini in bo predstavljal grožnjo strateške narave, bo udarec bliskovit," je opozoril ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je medtem iz Rusije že pripotoval v Ukrajino, kjer se bo srečal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim in zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.

Stranke o problematiki starejših. Bodo njihove težave končno slišane?
22. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena najstarejših evropskih držav. Že več kot petina prebivalcev države je starejša od 65 let, več kot pet odstotkov pa jih presega starost 80 let. Smo tudi družba, ki se med evropskimi državami stara najhitreje. Kljub temu pa so starejši že dlje časa na stranskem tiru politike. Poleg novih domov za starejše potrebujemo tudi celostno dolgotrajno oskrbo. Lani smo le dočakali "zgodovinski trenutek", ko smo sprejeli dolgo načrtovani zakon o dolgotrajni oskrbi. A to ni dovolj. Kako bi stranke urejale problematiko starejših?