bdp

Premier Drnovšek v Luksemburgu
28. 05. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je odpotoval na uradni obisk v Luksemburg. Glavne teme pogovorov z gostiteljem, predsednikom luksemburške vlade Jean-Claudom Junckerjem bodo približevanje Slovenije Evropski uniji in zvezi NATO ter razmere v JV Evropi, napovedan pa je tudi podpis pogodbe o štiriletnem sodelovanju na področju kulture, šolstva in znanosti. Premiera Drnovška bo jutri sprejel veliki vojvoda Henri, ob koncu obiska pa se bo premier srečal še s predsednikom luksemburškega parlamenta Jeanom Spautzem, so sporočili iz urada predsednika vlade.

Ameriška gospodarska rast nižja
25. 05. 2001 00.00
Gospodarska rast v ZDA je bila v prvih treh mesecih letos veliko nižja kot je najprej ocenila ameriška vlada. Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč v petek objavilo podatek, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v prvih treh mesecih letos na letni ravni povečal za 1,3 odstotka, ameriška vlada pa je ocenila, da je bil gospodarska rast v omenjenem obdobju 2-odstotna. Počasnejša gospodarska rast je predvsem posledica velikega padca podjetniških naložb v računalniško in drugo opremo ter manjša potrošnja. Obseg podjetniških naložb se je v omenjenem obdobju zmanjšal za 2,6 odstotka na letni ravni, vlada pa je ocenila, da so se omenjene naložb zmanjšale za 2,1 odstotka.

Ljubljana v znamenju obiskov
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo premiera Drnovška je včeraj na enodnevni obisk v Slovenijo prispel španski premier Jose Maria Aznar, ki je dejal, da je Španija zagovornica širitve Evropske unije in si želi, da bi med njene članice čimprej vstopila tudi Slovenija. S premierom Drnovškom sta se strinjala, da so politični odnosi med državama zelo dobri, razvija se tudi gospodarsko sodelovanje, Ljubljana in Madrid pa imata številne skupne interese.

Bruselj za ''uravnoteženo'' širitev EU
21. 05. 2001 00.00
Evropska komisija meni, da je treba v kontekstu širitve najti "uravnoteženo rešitev" v zvezi s pomočjo, ki jo Evropska unija iz strukturnih skladov namenja svojim manj razvitim regijam, je v Bruslju dejal evropski komisar, pristojen za regionalno politiko, Michel Barnier. Pri tem je pripomnil, da brez ustreznih sprememb ob vstopu revnejših članic v Unijo finančno ne bi bila prizadete le regije iz Španije, članice, ki že danes glasno opozarja na te probleme, temveč tudi manj razvite regije iz nekaterih bogatejših držav članic. Vprašanje bi utegnilo biti problematično še za razvitejše kandidatke za članstvo, kot je Slovenija, je pred začetkom dvodnevnega foruma o prihodnosti regionalne politike v kontekstu širitve menil evropski komisar.

Drnovšek o nesprejemljivosti omejitev EU
18. 05. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je v pismu predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju in predsednikom vlad vseh 15 držav članic EU opozoril, da bi morala biti Slovenija ob dosledni individualni in pravični obravnavi držav kandidatk na podlagi objektivnih meril izvzeta iz prehodnih omejitev prostega pretoka delovne sile po vstopu vanjo.

ZN o pomoči najrevnejšim na svetu
14. 05. 2001 00.00
V Bruslju se je danes začela konferenca Združenih narodov o pomoči najmanj razvitim državam, na kateri bodo o potrebnih ukrepih razpravljali voditelji ali visoki predstavniki 49 najrevnejših držav na svetu, predstavniki držav, ki pomoč nudijo, in predstavniki številnih mednarodnih organizacij. Odprtja konference, ki bo trajala do 20. maja, so se med drugim udeležili generalni sekretar ZN Kofi Annan, generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Mike Moore in tudi trenutno predsedujoči EU, švedski premier Goeran Persson.

Inflacija v Rusiji
12. 05. 2001 00.00
Ruska inflacija bi leta 2002 lahko dosegla 12 odstotkov, rast bruto domačega proizvoda (BDP) pa med 3,5 in štirimi odstotki, je sporočil ruski minister za ekonomski razvoj in trgovino Guerman Gref. Te ocene so nastale na podlagi predloga proračuna za prihodnje leto, ki ga bodo predstavili na seji vlade 24. maja. Gref je dodal, da bo proračun izračunan na podlagi cene nafte 17 dolarjev za sodček.

Upočasnitev gospodarske rasti
10. 05. 2001 00.00
Bivše komunistične države Vzhodne Evrope so bile lani celo bolj uspešne, kot so predvidevale najbolj rožnate napovedi gospodarske rasti. Letos pa glavni gospodarski kazalci kažejo, da se bo gospodarska rast zaradi stagnacije severnoameriškega in zahodnoevropskega gospodarstva v teh državah upočasnila, je zapisala Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo.

Prihodnost Slovenije leta 2010
02. 05. 2001 00.00
Projektna skupina Fakultete za družbene vede v Ljubljani je pripravila tri meta-scenarije, ki predstavljajo možna stanja, v katerih naj bi se znašla Slovenija leta 2010. Poimenovali so jih scenarij ekonomske in socialne krize, scenarij počasne, kontrolirane rasti ter scenarij ekonomske rasti in fleksibilnosti. Omenjene scenarije so pripravili v okviru raziskave, ki je potekala pod mednarodnim projektom z naslovom Scenarij in strategije za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi. Osnovni namen je bil med drugim ugotoviti, katere spremembe v tehnologiji, gospodarstvu in zaposlovanju bodo do leta 2010 v sodobnih družbah oblikovale okolje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prek izdelave scenarijev možnega stanja ugotoviti, katere strategije bo potrebno razviti in uporabiti, da bi sistem in vsebino poklicnega izobraževanja in usposabljanja uspešno prilagodili pričakovanim spremembam.

Gospodarska izguba Makedonije
28. 04. 2001 00.00
Makedonska gospodarska zbornica ocenjuje, da Makedonija zaradi nedavnih vojaških akcij beleži neposredno in posredno gospodarsko izgubo v višini približno 192 milijonov nemških mark, kar predstavlja tri odstotke makedonskega lanskoletnega bruto družbenega proizvoda, je poročala makedonska tiskovna agencija MIA.

Program za rešitev turškega gospodarstva
15. 04. 2001 00.00
Turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis je v soboto predstavil vladni program za reševanje gospodarske krize v državi. Program predvideva sprejem interventnega zakona za boljši nadzor gospodarstva, opogumil pa naj bi tudi tuje vlagatelje. Zaradi velike inflacije in socialnih težav so bile za soboto napovedane številne demonstracije, a so jih oblasti, z izjemo v Carigradu, prepovedale.

Gospodarska kriza v Turčiji
13. 04. 2001 00.00
Turški bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos znižal kar za tri odstotke, inflacija pa naj bi konec leta po napovedih vlade dosegla 50 odstotkov. Analitiki trenutno stanje v Turčiji opisujejo kot najhujšo gospodarsko krizo v novejšem času, država pa čaka na nov sveženj gospodarskih ukrepov, ki sta jih napovedala predsednik vlade Bulent Ecevit in minister za gospodarstvo Kemal Dervis.

Višji BDP na Madžarskem
31. 03. 2001 00.00
Madžarski bruto domači proizvod je bil v minulem letu za 5,2 višji kot v letu 1999 in dosegel 12.900 milijard forintov oziroma 45,6 milijarde dolarjev. Osrednji madžarski statistični urad je še sporočil, da je BDP na prebivalca dosegel 1,285 milijona forintov oziroma 4940 evrov. Rast BDP je bila v zadnjem četrtletju minulega leta nekoliko pod povprečjem in je znašala 4,2 odstotka. Kmetijstvo je v primerjavi z letom poprej zabeležilo 3,5% padec, industrijska proizvodnja pa 9,2% rast.

Priprave na članstvo v Nato
02. 03. 2001 00.00
Zveza Nato od kandidatk za članstvo pričakuje, da bodo pri podajanju svojih načrtov in ciljev v procesu priprav na vstop v zavezništvo realne. Takšno sporočilo je bilo naslovljeno tudi na Slovenijo, sta po srečanju s predstavniki devetnajsterice v Bruslju povedala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob in državni sekretar v ministrstvu za obrambo Milan Jazbec. S predstavniki članic sta pregledovala slovenski napredek v pripravah na članstvo.

Kitajska lani z rekordno gospodarsko rastjo
28. 02. 2001 00.00
Kitajska je lani zabeležila osemodstotno gospodarsko rast. Iz kitajskega statističnega urada so sporočili, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) lani povzpel na 1077 milijard ameriških dolarjev in tako prvič presegel 1000 milijard dolarjev.

Danes predlog proračuna
26. 02. 2001 00.00
Vlada naj bi v DZ predvidoma vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oziroma 1,08 odstotka BDP. Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja.

O državnem proračunu šele jutri
26. 02. 2001 00.00
Vlada bo predlog državnega proračuna v DZ vložila predvidoma jutri. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da bodo predlog vladi posredovali šele danes popoldne, z Gregorčičeve pa bo nato lahko že jutri romal v DZ. Kot je znano, predlog proračuna določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oz. 1,08 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001.

Jutri v parlamentu predlog proračuna
25. 02. 2001 00.00
Vlada bo v DZ predvidoma jutri vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oz. 1,08 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, so potrdili v finančnem ministrstvu. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja. Finančni minister Anton Rop je tedaj povedal, da je bila glavna težava pri sestavljanju letošnjega proračuna množica neplačanih računov iz konca preteklega leta. Neporavnanih obveznosti iz leta 2000, ki jih bo potrebno plačati z letošnjega proračuna, je namreč ostalo kar za 22 milijard tolarjev. Vsaj tolikšen, če ne celo nekajkrat višji znesek pa si vlada obeta od podelitve koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/ITS-2000. Uredbo o podelitvi koncesij je vlada sprejela na svoji zadnji seji, podeliti pa namerava največ tri.

Vlada bo nadaljevala proračunsko sejo
07. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada bo na redni tedenski seji med drugim obravnavala predlog strategije e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje 2001-2004 ter predlog uredbe o podpori skladiščenju govejega mesa. Po redni seji bo vlada nadaljevala v torek začeto proračunsko sejo.

Denarni cilj BS lani dosežen
31. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je včerajšnji seji obravnaval oceno doseganja bližnjega denarnega cilja BS za leto 2000 in sprejel bližnji denarni cilj za leto 2001. Dejanska gibanja kažejo, da se je najširši denarni agregat - M3 - v letu 2000 povečal za 292 milijard tolarjev oziroma 16,3 odstotka in je tako v zgornji polovici koridorja postavljenega bližnjega cilja za lani, ki je predvideval 12- do 18-odstotno stopnjo rasti. Ob skrbi za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja doma in na tujem ter ob upoštevanju predpostavk, da bo realna letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) štiriodstotna, primanjkljaj vladnega sektorja 1,3 odstotka BDP, obseg javnofinančnih odhodkov 42,8 odstotka BDP, realna letna rast neto plač pa 2,5-odstotna, je bližnji cilj denarne politike BS za leto 2001 letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 11 in 17 odstotki.

Osnutek proračuna do konca tedna
28. 01. 2001 00.00
Na ministrstvu za finance se bodo v začetku prihodnjega tedna nadaljevala usklajevanja s proračunskimi porabniki glede priprave osnutka proračuna za leto 2001. Ta naj bi se na odhodkovni strani gibal okoli 1160 milijard tolarjev, medtem ko naj bi bilo prihodkov za približno 1100 milijard tolarjev. Te številke je vlada postavila na prvi proračunski seji konec lanskega decembra, da bi proračunski primanjkljaj ne presegel 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Minister za finance Tone Rop je v preteklem tednu že opravil pogovore z vsemi ministri, nadaljeval jih bo tudi še v prihodnjih dneh, predvidoma v petek pa naj bi bila predlog državnega proračuna za leto 2001 in proračunski memorandum pripravljena za oddajo na vlado.

Zdravstvo potrebuje dodatna sredstva
23. 01. 2001 00.00
Zdravstvu v Sloveniji je treba zagotoviti dodatna sredstva, med drugim zaradi objektivne rasti odhodkov in štiriletne nespremenjene prispevne stopnje, je bil osrednji poudarek na okrogli mizi z naslovom Razvoj zdravstvenega varstva v Sloveniji v prihodnosti, ki jo je pripravila Demokratična stranka upokojencev Slovenije, udeležila pa sta se je tudi minister za zdravstvo Dušan Keber in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Franc Košir. Krizne situacije sicer še ni, vendar zdravstvenemu sistemu preti zlom, zato bo treba zagotoviti nove vire financiranja, po Koširjevih besedah že s 1. januarjem 2002. Med ukrepi sta ministrstvo za zdravstvo in ZZZS že v začetku leta predlagala povečanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Sklepi SVIZa na današnji seji
15. 01. 2001 00.00
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) pričakuje, da bo delež sredstev v proračunu za leto 2001, namenjen vzgoji in izobraževanju, vsaj šest odstotkov BDP, za znanost vsaj en odstotek BDP in da bodo zagotovljena dovolj velika proračunska sredstva za kulturo, je na današnji izredni seji sklenil glavni odbor SVIZ. Sprejel je tudi nekaj odločitev glede trenutno potekajočih pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, med drugim bo 13. februarja sklical javno sejo sindikalnih zaupnikov in zaupnic SVIZ, na katero bodo povabili tudi premiera Janeza Drnovška. Kot je na novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, naj bi na omenjenem srečanju več kot 600 sindikalistov glasovalo tudi o morebitnem protestnem shodu pred poslopjem vlade, če pred tem ne bo "stekel razumen socialni dialog z vlado". Po ocenah bi se protesta po vsej verjetnosti udeležilo približno 10.000 ljudi.

Rast BDP se bo umirila
03. 01. 2001 00.00
V letu 2001 se bo realna rast bruto domačega proizvoda (BDP) po oceni vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj umirila na približno štirih odstotkih. K temu bo prispevala predvsem upočasnitev rasti tujega povpraševanja ter restriktivna javnofinančna politika, ki bo zavirala rast državnega in v določenem delu tudi investicijskega povpraševanja, so zapisali analitiki omenjenega urada v zadnji številki svoje publikacije Ekonomsko ogledalo.

Počasnejša gospodarska rast
03. 01. 2001 00.00
Gospodarska rast v Nemčiji se bo po napovedih Nemškega inštituta za gospodarske raziskave letos upočasnila na 2,5 odstotka, vendar pa se bo po pričakovanjih inštituta obseg bruto domačega proizvoda (BDP) že leta 2002 spet bolj povečal, in sicer za 2,7 odstotka. Omenjeni inštitut tudi napoveduje, da bo letošnja stopnja brezposelnosti v Nemčiji 8,5-odstotna, medtem ko je bila lani 9,2-odstotna.

Kitajska zabeležila sedemodstotno gospodarsko rast
03. 01. 2001 00.00
Kitajska naj bi v tem letu zabeležila 7-odstotno gospodarsko rast, kar je po prvih podatkih za odstotek manj kot lani. Tako visoka gospodarska rast v letu 2000 je predvsem posledica povečanja izvoza in povečane porabe države in prebivalstva. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Kitajske je lani dosegel 8900 milijard juanov oz. 1080 milijard dolarjev.

Indijski BDP porasel
30. 12. 2000 00.00
Indijsko gospodarstvo je v drugem četrtletju na podlagi vladnih prizadevanj za povečanje konkurenčnosti v telekomunikacijah, pa tudi v drugih sektorjih zabeležilo šestodstotno rast. Po podatkih ekonomistov je indijski bruto domači proizvod v predhodnem četrtletju porasel za 5,8 odstotka.

Finančno ministrstvo pripravlja proračun
02. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je začelo pripravljati proračun za prihodnje leto, ki naj bi ga vlada državnemu zboru predložila konec januarja. Vlada je v petek na ustanovni seji sklenila, da neposredni proračunski uporabniki ne smejo več prevzemati nobenih obveznosti v breme proračuna za leto 2000. Ocenjeni izpad prihodkov letošnjega proračuna namreč znaša 32 milijard tolarjev. Finančni minister Tone Rop pa je že napovedal, da bo začasno financiranje najverjetneje veljalo v prvi polovici prihodnjega leta.

Nemčija bo oklestila porabo države
09. 11. 2000 00.00
Nemški finančni minister Hans Eichel je danes napovedal, da namerava vlada v prihodnjih letih korenito oklestiti porabo države. Ta naj bi se s sedanjih 48 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2012 znižala na 40 odstotkov BDP, s čimer želijo do istega datuma javni dolg znižati na 38 odstotkov BDP.

Višji madžarski BDP
02. 10. 2000 00.00
Obseg madžarskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju povečal za 5,8 odstotka, v prvem polletju pa je madžarsko gospodarstvo v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležilo 6,2-odstotno rast. Po podatkih madžarskega statističnega urada je gospodarska rast v prvem četrtletju v primerjavi s prvimi tremi meseci lani znašala 6,6 odstotka.