beguncev
Sadako Ogata v Črni Gori
14. 04. 1998 07.53
Predsednik Črne Gore Milo Djukanović in visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata sta se včeraj v Podgorici pogovarjala o pogojih za iskanje trajnih rešitev vprašanja razseljenih oseb. Djukanović je Ogato obvestil, da v Črni Gori trenutno živi več kot 30.000 beguncev ter dodal, da skrb zanje predstavlja veliko obremenitev za finančno izčrpano gospodarstvo republike. Visoka komisarka ZN za begunce pred tem obiskala begunski naselji v Nikšiću.
Ogata: Človekoljubne razmere na Kosovu so težke
10. 04. 1998 17.49
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Sadako Ogata je razmere na človekoljubnem področju na Kosovu danes označila kot težke. V okviru turneje po območju nekdanje Jugoslavije se je Ogata v Prištini sestala s srbskim predstavnikom kosovskih oblasti Veljkom Odalovićem in vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Dejala je, da je prišla, da bi se prepričala o varnosti beguncev. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa je poročala, da se je Ogata v pogovoru s srbskim predstavnikom zavzela za premestitev begunskih centrov na Kosovu v kraje, "kjer se bodo begunci počutili varne". Ogata bo pozno popoldne odpotovala v Makedonijo, turnejo pa bo sklenila z obiskom Bosne in Hercegovine
Sadako Ogata v Srbiji
09. 04. 1998 17.42
Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata je v okviru turneje po državah nekdanje Jugoslavije danes obiskala gradbišče begunskega naselja blizu Alibunarja v Srbiji. Japonska je prek vlaganja sredstev v izgradnjo tega naselja letos za begunce na območju ZR Jugoslavije namenila 2,7 milijona dolarjev. V občini Alibunar živi okrog 1200 beguncev.
Tudžman in Granić sprejela Sadako Ogata
07. 04. 1998 07.39
Hrvaški predsednik Franjo Tudžman in zunanji minister Mate Granić sta danes ločeno sprejela visoko komisarko ZN za begunce Sadako Ogata, s katero sta se pogovarjala o vrnitvi beguncev na Hrvaško.
Sadako Ogata išče regionalno strategijo za rešitev problema beguncev iz BiH
03. 04. 1998 17.26
Na obisku v Sloveniji je visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata, ki se je z zunanjim ministrom Borisom Frlecem danes pogovarjala predvsem o problemu beguncev iz Bosne in Hercegovine. Ogata, ki je v Sloveniji začela turnejo po državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, je napovedala, da želi poiskati "regionalno strategijo" za rešitev problema beguncev na območju. Minister Frlec se je v izjavi za javnost po pogovorih gostji zahvalil za pomoč njenega urada pri reševanju begunske problematike v Sloveniji. Povedal je, da je v Sloveniji trenutno okoli 4400 beguncev iz BiH, med njimi pa je okoli 800 takih, ki bi se znotraj predvidenih mehanizmov lahko vrnili na območja, kjer njihova narodnost predstavlja večino, 3600 pa je takih, katerim je vlada na včerajšnji seji podaljšala dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji do konca junija 1999. Skupaj z Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR) si bo Slovenija po Frlečevih besedah prizadevala za vrnitev teh beguncev v domovino in s tem za normalizacijo stanja v BiH.
V Namibiji prihodnji teden konferenca Interparlamentarne unije
03. 04. 1998 12.34
V prestolnici Namibije Windhoeku bo od 6. do 11. aprila potekala 99. konferenca Interparlamentarne unije (IPU), ki združuje parlamentarce suverenih držav. Slovenija je članica te organizacije od aprila 1993. Delegacijo slovenskega državnega zbora bo vodil Jelko Kacin, predsednik Nacionalne skupine IPU Republike Slovenije in odbora za mednarodne odnose DZ, v delegaciji pa bodo še Jože Lenič, Franc Žnidaršič, Zmago Jelinčič in Helena Hren-Vencelj, so sporočili iz DZ.
OVSE o odločitvi hrvaške vlade glede vračanja beguncev
01. 04. 1998 18.31
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je z zadržanostjo sprejela včeraj sprejeti dokument hrvaške vlade, s katerim naj bi olajšala vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško.
Okrogla miza o položaju beguncev in tujcev v Sloveniji
31. 03. 1998 16.43
Danes ob 17h bo v Kulturnem domu France Prešeren okrogla miza o položaju beguncev in tujcev brez urejenega statusa za bivanje v Republiki Sloveniji. Na njej bodo sodelovali predstavniki vlade, nevladnih organizacij in predstavniki republike BiH.
Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".
Primakov v Zagrebu
20. 03. 1998 14.03
Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov se bo v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudjmanom in zunanjim ministrom Matem Granićem. Ruski zunanji minister je v Zagreb pripotoval sinoči iz Banjaluke.
Kinkel in Vedrine odpotovala v Beograd
19. 03. 1998 13.14
Vodji diplomacij Francije in Nemčije Hubert Vedrine in Klaus Kinkel sta danes dopoldne iz Zagreba odpotovala v Beograd na pogovore z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem. Po pričakovanjih bo osrednja tema položaj na Kosovu.
UNHCR: Kosovo spominja na BiH leta 1992
06. 03. 1998 16.07
Zdajšnje razmere na Kosovu spominjajo na scenarij BiH leta 1992, je danes ocenil tiskovni predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Kris Janowski.
V Italiji prijeli albanske begunce
05. 03. 1998 16.34
Italijanska policija je danes ob italijanski obali pri kraju Lecce in Brindisi prijela kakih 200 albanskih beguncev. Večina od njih je nameravala z vlakom ali avtomobilom nadaljevati pot v severno Italijo, je povedal nek predstavnik policije. Po njegovem mnenju je povečan val beguncev iz Albanije posledica varnostnih problemov v tej državi.
Westendorp in Tuđman o težavah v delovanju Federacije BiH
24. 02. 1998 18.08
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Carlos Westendorp je danes v Zagrebu hrvaškega predsednika Franja Tuđmana seznanil s problemi v delovanju Federacije BiH in mirovnega procesa na tem območju, pogovarjala pa sta se tudi o odprtju hrvaškega konzulata v Banja Luki. Hrvaški zunanji minister Mate Granić je povedal, da je Westendorp Tuđmana med drugim opozoril na probleme v zvezi z vrnitvijo beguncev, delovanjem lokalne policije, uresničevanjem volilnih izidov in prometom po reki Savi. Po Granićevem mnenju se razlogi za probleme v BiH skrivajo v dejstvu, da "se je število Hrvatov več kot prepolovilo". Tako naj bi Republiko srbsko zapustilo 180.000 Hrvatov, BiH 280.000 Hrvatov, sedanje število Hrvatov v BiH pa znaša manj kot 400.000. V Sarajevu so ostali le približno trije odstotki Hrvatov. Granić je omenil tudi številne teroristične napade v minulih mesecih, katerih žrtve so bili Hrvati. Problemi so predvsem v Zenici, Bugojnu, Travniku in Mostarju.
Iran zaskrbljen zaradi morebitnega vala beguncev v primeru napada na Irak
21. 02. 1998 12.50
Iranski zunanji minister Kamal Harazi je danes izrazil zaskrbljenost, da bi se v primeru napada na Irak v Iran zatekli številni iraški begunci.
Srbi na Hrvaškem zagrozili, da bodo zapustili parlament
17. 02. 1998 18.09
Srbi na Hrvaškem so danes zagrozili, da bodo zapustili hrvaški parlament in vse ostale državne funkcije, če obljube hrvaškega predsednika Franja Tudjmana ne bodo izpolnjene, je za beograjsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil vodja Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Vojislav Stanimirović. Srbi zahtevajo sočasno vračanje vseh beguncev v vzhodno Hrvaško in ne samo Hrvatov. Poleg tega zahtevajo tudi več zagotovil glede njihove varnosti na območju, kjer živijo. V primeru, da njihove zahteve do 15. marca ne bodo izpolnjene, bodo srbski predstavniki zapustili vse funkcije, je povedal Stanimirović.
Dodik zagotovil vrnitev 70.000 beguncev
10. 02. 1998 19.02
Premier Republike srbske Milorad Dodik, ki se danes na Dunaju udeležuje zasedanja posebne arbitražne komisije za Brčko, je mednarodni skupnosti držav zagotovil, da se bo na območje Republike srbske lahko vrnilo 70.000 beguncev.
Letos se bo v BiH vrnilo 220.000 beguncev
29. 01. 1998 16.44
Analitiki Visokega komisariata ZN za vojne begunce (UNHCR) so ocenili, da se bo letos v Bosno in Hercegovino vrnilo okoli 220.000 beguncev, piše današnji sarajevski tisk. UNHCR bo za njihovo vrnitev s finančno pomočjo ostalih držav porabila najmanj 87 milijonov dolarjev. Mednarodni predstavniki v BiH in številne države bodo še posebej vztrajali pri vračanju beguncev v velika mesta, med katerimi bodo posebno pozornost namenili vrnitvi v Sarajevo.
Evropska komisija za nov pristop v pomoči BiH
21. 01. 1998 14.42
Evropska komisija se je danes zavzela za takšno izboljšavo programa pomoči Evropske unije Bosni in Hercegovini, da bi sama neposredno sodelovala z lokalnimi oblastmi in ne zgolj z vlado v Sarajevu. Evropska komisija namreč ocenjuje, da se je program pomoči, ki je v veljavi že 18 mesecev, v tem trenutku izkazal za neučinkovitega pri soočanju z zapletenimi političnimi razmerami.
Italijanska vojska preprečila izplutje ladij z begunci
09. 01. 1998 16.50
Italijanska mornarica je pred albansko obalo v bližini Drača prestregla šest gumijastih čolnov s skupno 200 kurdskimi begunci in jih prisilila, da so se vrnili, odkoder so izpluli. Oblasti v Rimu so sporočile, da je med nočno akcijo prišlo tudi do streljanja, vendar nihče ni bil ranjen.
Sadako Ogata pozvala evropske države k sprejemu alžirskih beguncev
09. 01. 1998 12.38
Visoka predstavnica Združenih narodov za begunce Sadako Ogata je evropske države danes pozvala, naj bolj številčno sprejemajo alžirske begunce. Kot je Ogata povedala v Singapurju, je evropske države pozvala, naj tudi v primeru zavrnjene prošnje za dodelitev političnega zatočišča beguncev ne pošljejo nazaj v domovino.
Italija pribežališče tudi za ptice
08. 01. 1998 16.25
Poleg kurdskih beguncev je v Italiji "pristalo" tudi večje število ptičev iz severne Evrope in armenskih step. Popis tega za Italijo izjemnega dogodka je prevezl World Wildlife Fund (WWF), ki nadzoruje vse oaze, kjer krilati begunci najdejo svoje zatočišče.
Turčija se z EU ne namerava pogajati
08. 01. 1998 12.56
Turška delegacija bo na policijskem vrhu, ki se je danes začel v Rimu, izrazila pripravljenost na sodelovanje z Italijo in drugimi evropskimi državami pri zajezitvi vala kurdskih beguncev, so sporočili v Ankari, kjer pa dodajajo, da se ne bodo neposredno pogajali z Evropsko unijo, saj so z njo po decembrskem luksemburškem vrhu prekinili politični dialog.
Guverner Chiapasa odstopil
08. 01. 1998 10.36
Guverner mehiške zvezne države Chiapas Julio Cesar Ruiz Ferro je v sredo, 16 dni po pokolu neoboroženih indijanskih beguncev, odstopil in tako postal drugi visoki funkcionar mehiške vlade, ki se je bil prisiljen umakniti zaradi tega pokola, v katerem je paravojaška skupina ubila 45 ljudi. Policija ob pokolu ni posredovala. Guvernerju so med drugim očitali, da je bil pravočasno obveščen o dogodku. Pred njim je v soboto odstopil zvezni notranji minister Emilio Chuayffet Chemor. Njegov naslednik Francisco Labastida Ochoa je napovedal več pravic za Indijance v Chiapasu.
O kurdskem vprašanju danes v Rimu
08. 01. 1998 09.54
Ministri za notranje zadeve držav podpisnic Schengenskega sporazuma in Turčije se bodo danes sestali v Rimu in se pogovarjali o tem, kako bi preprečili, da val kurdskih beguncev iz Turčije ne bi porušil politiko odprtih meja, predvideno z omenjenim sporazumom. Minuli teden se je na južnih obalah Italije izkrcalo okrog 1200 Kurdov iz Turčije, kakih 10.000 pa jih še čaka na pot v Evropo. Novega begunskega vala se najbolj boji Nemčija, kamor se Kurdi najraje zatečejo.
Kurdski begunci v luči Schengenskega sporazuma
05. 01. 1998 18.29
V sredo se bo sešla delovna skupina sveta Evropske unije za Schengenski sporazum, ki bo obravnavala novonastale razmere po množičnem zatekanju kurdskih beguncev v Italijo in izrazom pripravljenosti te države, da beguncem podeli politično zatočišče. Viri na Evropski komisiji so povedali, da imajo begunci v primeru dodelitve političnega azila s strani ene države, ki je polno pristopila k Schengenskem sporazumu, pravico do prostega kroženja po vseh "schengenskih" državah, vendar pa imajo bivališče lahko le v državi, ki jim je zatočišče podelila. Viri na komisiji so pri tem razložili, da za druge države potemtakem "ni nevarnosti", hkrati pa poudarili potrebo po uskladitvi petnajsterice do tovrstnih problemov. Italija se je že znašla pod kritiko nekaterih držav petnajsterice, predvsem Avstrije in Nemčije, ki ji očitajo neučinkovito begunsko politiko in "varovanje unijinih meja". Oblasti v Rimu pa poudarjajo, da vrata Italije ostajajo odprta vsem, ki so politično preganjani.
Ankara svari Italijo pred nudenjem azila kurdskim beguncem
04. 01. 1998 17.26
Izpred albanske obale so danes s torpednimi čolni v Italijo prepeljali najmanj 30 kurdskih beguncev. Kot danes poroča italijanska televizija RAI, so begunci ponoči vstopili v državo in se po vsej verjetnosti zadržujejo v južnoitalijanski pokrajini Apulija. Ankara pa je Italijo ponovno opozorila pred nudenjem političnega azila turškim beguncem. Kot je zapisano v pismu turškega zunanjega ministra Ismaela Cema italijanskemu kolegu Lambertu Diniju, ki je bilo danes objavljeno v Ankari, tovrstna ponudba pomeni le še povečanje števila ilegalnih priseljencev. V minulem tednu je v južno Italijo prispelo 1000 - pretežno kurdskih - beguncev.
Še več kurdskih beguncev na poti v Italijo
03. 01. 1998 14.47
Val kurdskih beguncev proti Italiji še ne pojenjuje. Predstavniki Kurdov v Rimu so sporočili, da so iz Turčije v Italijo na poti tri ladje z domnevno skupno tisoč potniki. Problem kurdskih beguncev je že zaostril odnose med Bonnom, Rimom in Ankaro. Nemški notraji minister Manfred Kanther je Italiji poočital, da ni v zadostni meri zavarovala svojih zunanjih meja.
Nemčija pozvala Italijo, da naj poostri varnostne ukrepe na mejah
02. 01. 1998 09.38
Spričo vala kurdskih beguncev v južno Italijo je nemški notranji minister Manfred Kanther Italijo pozval, naj poostri ukrepe glede varnosti na meji. Rim mora v enaki meri poskrbeti za to, da se upošteva Schengenski sporazum, je za nemški radio povedal minister Kanther. Ilegalci, ki jih ne zaustavijo v Italiji ali Grčiji, nadaljujejo namreč pot v ostale evropske države.
O kurdskih beguncih naj odloča t.i. Schengenski odbor
28. 12. 1997 13.39
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je v pogovoru za nedeljsko številko milanskega časnika Corriere della Sera zavzel za to, da o usodi kurdskih beguncev, ki so z ladjo v soboto pripluli do južnoitalijanske obale, odloča t. i. Schengenski odbor.