begunska taborišča

Riceovo skrbi Darfur

27. 09. 2006 20.03

Državna sekretarka ZDA je pozvala k premirju v Darfurju in sklenitvi dogovora o namestitvi mirovnih sil v pokrajini.

Sudan za rešitev krize

08. 02. 2006 11.44

Sudanski predsednik je v pismu Drnovšku zapisal, da se strinja, da je nastopil čas za rešitev razmer v Darfurju.

Cunamiji šole spremenili v domove

24. 01. 2005 00.00

Število žrtev potresa in cunamijev, ki so prizadeli države ob Indijskem oceanu, se je povzpelo že na več kot 227 tisoč. Na prizadetih območjih medtem skušajo organizirati šolski pouk, da bi se življenje čimprej normaliziralo. Na Šrilanki, ki je med najbolj prizadetimi, je bila naša novinarka Tina Čuček.

Obkolili taborišča v Darfurju

02. 11. 2004 00.00

Sudanska vojska je obkolila več begunskih taborišč v nemirni pokrajini Darfur, človekoljubnim organizacijam pa onemogočila dostop do območja.

Z raketami nad begunsko teborišče

09. 10. 2004 00.00

V izraelskem helikopterskem napadu na severni del Gaze je bil ubit en palestinski skrajnež. Podrobnosti še niso znane.

AI gre v Darfur

13. 09. 2004 00.00

Sudanska vlada je človekoljubni organizaciji Amnesty International (AI) odobrila obisk pokrajine Darfur.

Sudanska vlada zavrača tuje posredovanje

27. 07. 2004 00.00

Sudanska vlada je obsodila možnost vojaškega posredovanja mednarodne skupnosti v pokrajini Darfur. Prepričana je v samostojno rešitev domačih razmer.

Izraelci nad zlatarne

05. 07. 2004 00.00

Izraelska vojska je z bojnimi helikopterji apache napadla cilje v osrednjem in severnem delu Gaze.

Ugrabitve otrok v Ugandi

25. 05. 2004 00.00

Uporniki na severu Ugande so v minulih dveh letih v povprečju ugrabili okoli 500 otrok mesečno.

Ustreljen visoki član Hamasa

05. 05. 2004 00.00

Izraelska vojska je na Zahodnem bregu ubila pomembnega člana gibanja Hamas, v osrednjem delu Gaze pa ubila Palestinca, sedem pa ranila.

Evakuacija tujcev iz Liberije

10. 06. 2003 00.00

Srditi boji v liberijski prestolnici med uporniki gibanja Združena Liberija za spravo in demokracijo (LURD) in vojsko predsednika Charlesa Taylorja, ki potekajo že od četrtka, so povzročili beg na sto tisoče beguncev. Francoske posebne enote pa nadaljujejo z evakuacijo tujih državljanov iz države.

100.000 dolarjev za begunce

15. 09. 2002 00.00

Ameriška filmska igralka in ambasadorka dobre volje Visokega komisariata Združenih narodov z begunce Angelina Jolie je beguncem v Zahodni Sahari namenila 100.000 dolarjev pomoči.

Svetovni dan beguncev posvečen begunkam

20. 06. 2002 00.00

Visoki komisariat za begunce ZN je lani zagotovil pomoč 12 milijonom beguncev, med katerimi je bilo 80 odstotkov žensk z otroki. Visoki komisar za begunce Lubbers in generalni sekretar ZN Annan sta države gostiteljice pozvala, naj zanje storijo več.

Umika vojske še ne bo

13. 03. 2002 00.00

Izraelska vojska je zasedla središče palestinskega avtonomnega mesta Ramala na Zahodnem bregu. Pri tem je prišlo do srditih spopadov s Palestinci, med katerimi je bil ubit tudi italijanski fotoreporter.

Arafatu ukinjen hišni pripor

11. 03. 2002 00.00

Izrael je po treh mesecih Arafatu odpravil prepoved gibanja. Izraelski zunanji minister Peres se je srečal s predsednikom palestinskega parlamenta Kurejem in glavnim palestinskim pogajalcem Erekatom. Govorili so o možnostih za umiritev razmer na kriznem območju, a rešitve niso našli.

Spopadi pognali z domov 40 tisoč ljudi

06. 03. 2002 00.00

Po zadnjih spopadih med hindujci in muslimani na zahodu Indije, v katerih je umrlo najmanj 575 ljudi, se je v begunska taborišča zateklo že 40.000 ljudi.

Napad na Arafatovo rezidenco

04. 03. 2002 00.00

Izraelski helikopterji so napadli poslopje vojaškega poveljstva palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali, ki pa v napadu ni bil poškodovan. Napad se je zgodil le nekaj ur potem, ko so izraelski lovci F-16 uničili poslopje policijske postaje v Betlehemu na Zahodnem bregu.

Samomorilski napad v Jeruzalemu

02. 03. 2002 00.00

V ortodoksnem židovskem delu Jeruzalema je prišlo do eksplozije, ki naj bi jo sprožil palestinski samomorilski napadalec. Poleg samomorilca naj bi umrlo še devet ljudi, med njimi trije otroci, 36 ljudi pa je ranjenih.

Izraelci napadli begunsko taborišče

01. 03. 2002 00.00

V novem napadu izraelske vojske na palestinsko begunsko taborišče v bližini Dženina na Zahodnem bregu je po najnovejših podatkih umrlo najmanj pet Palestincev, med njimi devetletna deklica, 38 pa je ranjenih.

Humanitarci zlorabljali otroke

27. 02. 2002 00.00

Sodelavci več humanitarnih organizacij so na zahodu Afrike spolno zlorabljali otroke. Škandal je izbruhnil, ko so se potrdili sumi, da so otroke v zameno za hrano in zdravila silili v spolne odnose.

Aboridžini ponujajo beguncem azil

25. 01. 2002 00.00

Avstralski domorodci so v Avstraliji zatečenim beguncem ponudili politični azil, s čimer skušajo ustaviti njihove proteste. Oblasti v Sydneyu pa so glede protesta ostale na nespremenjenih stališčih.

Devet mrtvih v Čečeniji

17. 01. 2002 00.00

Rusko vojaško poveljstvo v Groznem je sporočilo, da je bilo v dveh napadih čečenskih upornikov ubitih devet ruskih vojakov, trije pa so bili ranjeni.

Zmanjšanje ruskih enot v Čečeniji

17. 01. 2002 00.00

Visoki komisar ZN za begunce Ruud Lubbers se je zavzel za skrčenje vojaških enot v Čečeniji, da bi tako spodbudili vrnitev beguncev na domove. Lubbers je to dejal na pogovorih s predstavniki ruskega ministrstva za izredne razmere in notranjega ministrstva v Moskvi.

Begunci nikjer dobrodošli

08. 10. 2001 00.00

Pakistanski predsednik Mušaraf je izjavil,da Pakistan ne bo odprl svojih meja za novi val afganistanskih beguncev. V Pakistanu se jih ahaja že več kot 3,5 milijona.

Angelina Jolie za begunce

26. 08. 2001 00.00

Ameriška igralka Angelina Jole je v Ženevi postala veleposlanica dobre volje Visokega komisariata Združenih narodov za begunce.

Talibani uresničili grožnje

12. 03. 2001 00.00

Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu

09. 10. 2000 00.00

V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

Misija ZN za človekove pravice na Vzhodnem Timorju

25. 11. 1999 10.52

Misija ZN za človekove pravice, ki bo preiskovala zločine na Vzhodnem Timorju, je danes prispela v Dili. Vodja misije Sonia Picado je Džakarto takoj obtožila oviranja dela misije in dejala, da je Indonezija odgovorna za preložen prihod le-te. Sonia Picado je novinarjem povedala tudi, da Indonezija še vedno ni priskrbela viz za vse člane ekipe ZN.

Begunska taboriša v Kukesu skoraj izpraznjena

22. 06. 1999 13.09

Begunska taborišča v Kukesu na severu Albanije so bila danes zjutraj skoraj povsem izpraznjena, je poročala francoska agencija AFP.

Makedonija zavrača obtožbe UNHCR

24. 05. 1999 17.02

Trditve Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR), da so skušale makedonske oblasti kosovske begunce minulo noč na silo prepeljati v Albanijo, je danes makedonsko obrambno ministrstvo zanikalo.