bejrut
Izrael zavrnil arabski predlog
28. 03. 2002 00.00
Izraelske oblasti so zavrnile savdsko pobudo mirovnega načrta, ki so jo podprle članice Arabske lige v Bejrutu. Izraelci niso zadovoljni s trenutno vsebino predloga, ki da je v osnovi neuresničljiva.
Samomorilski napad ob bejrutskem vrhu
28. 03. 2002 00.00
V sinočnjem samomorilskem napadu v nekem hotelu severno od Tel Aviva je poleg palestinskega napadalca umrlo najmanj 19 ljudi, 140 je ranjenih, od tega 24 huje.
Palestinci zapustili vrh Arabske lige
27. 03. 2002 00.00
Palestinska delegacija je jezno zapustila vrh Arabske lige v Bejrutu, ker na srečanju niso neposredno prenašali govora palestinskega voditelja Jaserja Arafata.
Šaron Arafatu ne dovoli na vrh
26. 03. 2002 00.00
Izraelski premier Šaron je ponovil, da pogoji za odhod palestinskega voditelja Jaserja Arafata na vrh Arabske lige niso izpolnjeni. Palestinskega voditelja je še pozval, naj "svojemu narodu v svojem jeziku razglasi prekinitev ognja in ustavitev nasilja".
Izraelci in Palestinci se niso srečali
25. 03. 2002 00.00
Izraelski in palestinski varnostni predstavniki so preklicali sestanek, na katerem naj bi preučili kompromisni mirovni predlog ameriškega odposlanec Anthonya Zinnija. Sicer pa je bilo na Bližnjem vzhodu danes mirneje.
Nadaljevanje pogovorov o premirju
24. 03. 2002 00.00
Izraelski in palestinski predstavniki, kljub novim napadom, nadaljujejo pogovore o premirju, od katerih je odvisna tudi udeležba palestinskega voditelja Jaserja Arafata na vrhu Arabske lige v Bejrutu.
Solana optimističen glede premirja
23. 03. 2002 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je, kljub stopnjevanju nasilja in neuspehu dosedanjih izraelsko-palestinskih pogajanj o premirju, izrazil upanje, da bosta sprti strani še ta konec tedna podpisali sporazum o premirju.
Pod ruševinami najmanj pet mrtvih
23. 03. 2002 00.00
V trgovinskem delu Bejruta se je porušila osem nadstropij visoka stavba. V nesreči je po zadnjih podatkih umrlo pet oseb, še vedno pa jih pogrešajo 12. Vzrok za nesrečo naj bi bila dotrajanost poslopja.
Tyson - Lewis v Washingtonu
13. 03. 2002 00.00
Nekdanji svetovni boksarski prvak v supertežki kategoriji Mike Tyson je na obravnavi v Washingtonu dobil dovoljenje za dvoboj z Britancem Lennoxom Lewisom.
Zgodovinski sirsko-libanonski pogovori
03. 03. 2002 00.00
V Libanonu se na zgodovinskem obisku mudi sirski predsednik Bašar El Asad. Gre za zgodovinski dogodek, saj je to prvi obisk kakega sirskega predsednika v Bejrutu po 55 letih.
Izraelske sile znova vdrle
12. 02. 2002 00.00
Izraelski tanki so vdrli v avtonomno palestinsko mesto Tamun na Zahodnem bregu. Pri tem je prišlo do obstreljevanja med izraelskimi vojaki in Palestinci, ranjena pa sta bila dva Palestinca.
Američani napadli bolnišnico
28. 01. 2002 00.00
V davišnjem napadu ameriških posebnih enot na bolnišnico v Kandaharju na jugu Afganistana je bilo ubitih šest oboroženih Arabcev, domnevnih članov teroristične mreže Al Kaida, ki so se tam skrivali šest tednov.
Izrael odgovoren za atentat?
25. 01. 2002 00.00
Libanon trdi, da je za atentat na nekdanjega libanonskega ministra Hobeiko, odgovoren Izrael, saj naj bi Hobeika posedoval dokumente, ki izraelskega premierja Šarona bremenijo za pokol 1000 Palestincev.
Atentat na libanonskega krvnika?
24. 01. 2002 00.00
V eksploziji v Bejrutu je bil ubit nekdanji vodja libanonske proizraelske desničarske milice Elie Hobeika, ki naj bi bil odgovoren za pokol 1000 Palestincev v begunskih centrih v Sabri in Šatili leta 1982.
Pozitivni odzivi na Powellovo pobudo
20. 11. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči podprl govor ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, ki je pozval Izraelce in Palestince k prekinitvi spopadov in vrnitvi za pogajalsko mizo. Z nagovorom je bil zadovoljen tudi vodja izraelske diplomacije Šimon Peres.
Izraelska letala nad Libanonom
01. 07. 2001 00.00
Izraelska letala so danes napadla sirski radar na vzhodu Libanona v strateško pomembni dolini Beka, kjer je nameščenih 20.000 sirskih vojakov. Ob tem sta bila ranjena dva sirska vojaka in en libanonski vojak, je sporočila libanonska policija, napad pa je potrdila tudi izraelska stran.
Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.
Trije mrtvi v letalskih napadih
16. 04. 2001 00.00
Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Palestinski begunci ne bodo večno v Libanonu
29. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes za neki libanonski časnik izjavil, da nihče od 370.000 palestinskih beguncev ne bo za vedno ostal v Libanonu. Po njegovem mnenju je treba vprašanje palestinskih beguncev v Libanonu rešiti v okviru bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma, s čimer se je strinjala tudi prejšnja ameriška administracija.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Schröder nadaljuje bližnjevzhodno turnejo
30. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder se je davi v Bejrutu s predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem pogovarjal o dvostranskih odnosih in razmerah na palestinskih ozemljih, podrobnosti s srečanja pa niso znane. Schröder se je sicer iz Libanona že odpravil v Jordanijo, ki bo tretje postajališče na njegovi bližnjevzhodni turneji.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Znani člani nove libanonske vlade
27. 10. 2000 00.00
Novi libanonski ministrski predsednik Rafik Hariri je včeraj imenoval člane nove libanonske vlade. Po besedah generalnega sekretarja vlade Selima Ladkija bodo v 30 članski vladi enako zastopani tako muslimani kot kristjani. Glavna naloga nove libanonske vlade bo rešitev gospodarske in socialne krize v Libanonu.
"Sionistična zarota" proti Hezbolahovemu strežniku
24. 10. 2000 00.00
Libanonska gverilska organizacija Hezbolah je v petek obelodanila zanjo mučno dejstvo, da se je njihov Interent strežnik v začetku tega meseca sesul zaradi milijonov zahtev in neštetih e-mailov iz Izraela in ZDA. Dogodek se je pripetil sedmega oktobra, potem ko so člani Hezbolaha na južni meji Libanona zajeli tri izraelske vojake.
Rafik Hariri stari novi libanonski premier
23. 10. 2000 00.00
Nekdanji libanonski premier, milijarder Rafik Hariri, ki je pred skoraj dvema letoma izgubil položaj predsednika vlade v bitki za prevlado s predsednikom države Emilom Lahudom, je bil danes ponovno izvoljen na ta položaj, potem ko sta mu podporo izrekli več kot dve tretjini poslancev libanonskega parlamenta.
Libanonski parlament izvolil Berija
17. 10. 2000 00.00
Libanonski parlament je na ustanovnem zasedanju za svojega predsednika ponovno izvolil Nabija Berija. Beri je za štiriletno obdobje potrjen že tretjič in sicer je zanj glasovalo 124 od 128 poslancev. Na parlamentarnih volitvah v Libanonu, ki so potekale 27. avgusta in 3. septembra, je opozicija zabeležila veliko zmago.
Prizadevanja za rešitev krize
11. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo v okviru prizadevanj za rešitev najnovejše krize na Bližnjem vzhodu po Izraelu obiskal Egipt, nato pa še Libanon in Sirijo. V Damasku se mu bosta pridružila tudi britanski in iranski zunanji minister, Robin Cook in Kamal Harazi. Slednji bo kasneje odpotoval še v Bejrut, Cook pa se bo mudil še v Jordaniji, Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih, kjer se bo pogovarjal o možnostih za ustavitev vala nasilja, ki že več kot trinajst dni divja na tem območju.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.