beograd
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
ZRJ bi morala razglasiti državni bankrot
21. 01. 2001 00.00
Po več kot desetletni vladavini Slobodana Miloševića je ZRJ bankrotirana država, menijo nekateri gospodarski strokovnjaki. Dolg ZRJ do tujine znaša 13,4 milijarde ameriških dolarjev, notranji dolg pa že 17,4 milijarde dolarjev, tako je celotni javni dolg presegel vrednost letnega družbenega proizvoda. Prav zaradi tega bi morala vlada razglasiti državni bankrot, je za beograjski časnik Blic nedelje dejal ekonomist Ljubomir Madzar.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Tokio najdražje mesto na svetu
20. 01. 2001 00.00
Tokio je najdražje mesto na svetu, je v redni šestmesečni raziskavi ugotovil londonski inštitut Economist Intelligence Unit (EIU). V raziskavi so primerjali 133 mest po vsem svetu na osnovi cen izdelkov in storitev ter dostopa do njih. Na podlagi podatkov za december 2000 je najdražje mesto v Evropi Beograd, New York pa ostaja najdražji v ZDA.
Clinton nagradil ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj, dan pred iztekom mandata, obvestil kongresne voditelje, da je s predsedniškim odlokom odpravil trgovinske in finančne sankcije proti ZR Jugoslaviji, s čimer je to državo nagradil za strmoglavljenje režima Slobodana Miloševića. Odpravo sankcij je v Beogradu pozdravil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki je menil, da bodo omogočile izboljšanje trgovinske menjave ter obnovo finančnega in letalskega prometa med državama. Dragana Djurić, gospodarska svetovalka predsednika ZRJ, pa je menila, da bo mogoče v ameriških bankah odmrzniti za več kot 400 milijonov dolarjev sredstev srbskega gospodarstva. Letalska družba JAT pa je že sporočila, da namerava direktne lete v ZDA in Kanado obnoviti do maja ali junija.
Kmalu prvi popis prebivalstva v ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski zavod za statistiko je danes sporočil, da bodo od 1. do 15. aprila izvedli prvi popis prebivalstva v Zvezni republiki Jugoslaviji od njenega oblikovanja 27. aprila 1992. V popisu želijo ugotoviti število prebivalcev, gospodinjstev ter stanovanj v ZRJ.
Slovenski gospodarstveniki odhajajo v Beograd
19. 01. 2001 00.00
Potem ko so na GZS v začetku tedna pripravili zelo odmevno poslovno srečanje slovenskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, bodo konec januarja v Beograd znova odpotovali slovenski gospodarstveniki, ki se bodo udeležili podobnega srečanja v organizaciji jugoslovanske gospodarske zbornice (Privredne komore Jugoslavije). Na srečanju naj bi predvidoma podpisali tudi sporazum o sodelovanju med zbornicama.
ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose
19. 01. 2001 00.00
ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.
Koštunica na obisku v BiH
19. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je prispel na prvi uradni obisk v Bosno in Hercegovino po letu 1992. Po srečanju s predsednikom predsedstva Živkom Radišićem je Koštunica poudaril, da se bosta obe državi v prihodnje trudili za izboljšanje dvostranskih odnosov.
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Razhajanja med ZRJ in Črno goro
18. 01. 2001 00.00
Vojislav Koštunica, Milo 195144ukanović in Zoran 195144inđić so se včeraj v Palači federacije pogovarjali o preureditvi odnosov v zvezni državi. Predsednika ZRJ in Črne gore in mandatar za sestavo nove srbske vlade so se sestali za zaprtimi vrati. Zoran 195144inđić je po več kot dveurnem srečanju dejal, da so razhajanja med Podgorico in Beogradom glede prihodnosti ZRJ velike. Po njegovih besedah je pomembno, da se dialog nadaljuje, da bo rešitev, ki bo sprejeta, demokratična in da bo upoštevala zelo veliko nestabilnost območja. Po njegovih napovedih naj bi se srbsko-črnogorski dialog o tem vprašanju nadaljeval po sestavi nove srbske vlade in po odločitvi o predčasnih volitvah v Črni gori, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih desetih dneh. Srečanje je bilo napovedano že za nedeljo zvečer, vendar je bil zaradi tehničnih razlogov preložen.
Milošević brez plače
18. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da jugoslovansko finančno ministrstvo ni več odgovorno za plačo nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. Sporočili so še, da Milošević ne prejema plače od 7. oktobra 2000.
Koštunica bo sprejel Del Pontejevo
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sporočil, da bo sprejel glavno tožilko haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte, ki naj bi 23. januarja prispela na tridnevni obisk v Beograd. Koštunica želi z Del Pontejevo govoriti o uporabi streliva z osiromašenim uranom med zračnimi napadi zveze Nato leta 1999. Tema pogovorov naj bi bile tudi nedavne ugotovitve strokovnjakov sodne medicine, ki ne potrjujejo obtožb o domnevnem pokolu, ki naj bi ga srbske enote izvedle nad albanskimi civilisti v kosovskem kraju Račak pred dvema letoma. Predvsem pa želi Koštunica prejeti tajne obtožnice haaškega sodišča proti določenim Srbom in jih nato objaviti. Obstoj tajnih obtožnic je po njegovih besedah sramota za mednarodni pravni sistem.
Miloševićeva soproga spet v Beogradu
17. 01. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in predsednica Jugoslovanske levice (JUL) Mira Marković se je danes iz Moskve vrnila v Beograd. Markovićeva je v rusko prestolnico odpotovala 12. januarja z redno linijo ruske letalske družbe Aeroflot. Njena predstavnica Dragana Kuzmanović je potrdila, da je bila Markovićeva v Moskvi na zasebnem obisku. Njen vnuk je namreč v nedeljo praznoval drugi rojstni dan. Sin zakoncev Milošević Marko Milošević se je v Moskvi nastanil po lanskih političnih spremembah v ZRJ, kamor se je iz ZRJ preselil, ker se je želel izogniti obračunom zaradi tihotapljenja cigaret in nafte.
Vse nižji življenjski standard v Srbiji
16. 01. 2001 00.00
Prebivalci Srbije so morali v decembru lani za potrošniško košarico odšteti približno 9200 dinarjev, kar je nekaj več kot 300 nemških mark, medtem ko je povprečna plača znašala približno 3300 dinarjev oz. 110 mark. Za mesečne izdatke so bile tako potrebne skoraj tri plače, piše današnji beograjski časnik Politika in ob tem opozarja, da je bilo treba še decembra 1999 za potrošniško košarico odšteti le nekaj več kot dva povprečna zaslužka.
Miloševića zanima njegova usoda
15. 01. 2001 00.00
Slobodan Milošević, nekdanji predsednik ZRJ in vodja opozicijske Socialistične partije Srbije, se je v predvčerajšnjih pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pogovarjal o najavljenem možnem sojenju v ZRJ in morebitni izročitvi haaškemu sodišču. Po trditvah agencije Beta naj bi se Milošević zanimal tudi o uresničevanju republiškega zakona o pravicah nekdanjih državnih funkcionarjev. Pogovarjala naj bi se tudi o problemih, s katerimi se ZRJ v zadnjem času srečuje –
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Hrvaška nafta na srbskem tržišču
14. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska naftna družba Beopetrol je v petek s hrvaško naftno industrijo INA podpisala okvirni dogovor o uvozu naftnih derivatov v mesečnih količinah, ki bodo zadostovale potrebam tržišča v Srbiji.
Srečanje Koštunice z Miloševićem
14. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da sta se včeraj sestala Vojislav Koštunica in njegov predhodnik Slobodan Milošević. Govorila sta o razmerah v državi in na Kosovu ter o odnosih med Srbijo in Črno goro.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
O diplomatskih odnosih z Albanijo
12. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je včeraj sporočila, da bo ponovno vzpostavila diplomatske odnose z Albanijo, ki sta jih državi prekinili, ko je zveza NATO leta 1999 napadla ZRJ.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Ponovne volitve potrdile zmago DOS
11. 01. 2001 00.00
V sredo so na približno 9000 voliščih v 19 občinah v Srbiji ponovili parlamentarne volitve, ki so potrdile zmago Demokratične opozicije Srbije (DOS), saj so rezultati predčasnih volitev s 23. decembra ostali nespremenjeni. DOS je na ponovljenih volitvah dobila 68,17 odstotka glasov, sledijo pa ji Srbska socialistična stranka z 12,88, Srbska radikalna stranka z 7,43 in Stranka srbske enotnosti s šestimi odstotki glasov.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Koštunica za federacijo Srbije in Črne gore
10. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Beogradu predlagal spremembo ustave ZRJ, po kateri bi nastala federacija, ki bi imela izključne pristojnosti na področju zunanjih zadev, obrambne, monetarne in carinske politike ter bi urejala osnove gospodarstva.
Ponavljanje volitev na 19 voliščih
10. 01. 2001 00.00
Na 19 voliščih v Srbiji ponavljajo republiške parlamentarne volitve, ki so bile 23. decembra in na katerih je zmagala demokratična opozicija. Ponovno glasovanje je posledica določenih nepravilnosti in ne bo bistveno vplivalo na razdelitev glasov v parlamentu, lahko pa se zaradi njega zavleče oblikovanje nove srbske vlade. Volišča bodo odprta do 20. ure, volilne komisije pa imajo nato 18 ur časa, da sporočijo izide. Če ne bo pritožb, se lahko takoj po izteku tega roka konstituira novoizvoljeni parlament. Za ponovno glasovanje na 19 voliščih so se odločili, potem ko je ustavno sodišče ugodilo pritožbi Srbske radikalne stranke, ki jo je volilna komisija pred tem sicer zavrnila,
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
Kertes pobegnil v Republiko srbsko
09. 01. 2001 00.00
Eden tesnih sodelavcev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića ter nekdanji direktor jugoslovanske carinske uprave Mihalj Kertes je pobegnil v Republiko srbsko. Proti Kertesu je bila decembra zaradi nezakonitih finančnih poslov uvedena preiskava, ker naj bi v preteklih petih letih iz carinske blagajne na račun srbske socialistične stranke nakazal za približno 2,5 milijona evrov nezakonitih sredstev. Policija ga je ob uvedbi preiskave aretirala, po nekaj dneh pripora pa je bil izpuščen, ker se je skliceval na poslansko imuniteto, ki jo bo sicer s konstituiranjem novega srbskega parlamenta izgubil. Srbsko notranje ministrstvo je zanikalo, da bi Kertes pobegnil v Republiko srbsko.
Plavšićeva prispela v Haag
09. 01. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić je prispela v Haag, kjer je sedež Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je povedal podpredsednik Plavšićine stranke SNS Svetozar Mihajlović. Haaško sodišče pa ni želelo komentirati poročanja beograjskega tiska, po katerem naj bi Plavšićeva načrtovala prostovoljen obisk pri sodišču.
Tožilstvo ščiti Miloševićevega sina
09. 01. 2001 00.00
Jugoslovansko državno tožilstvo v Požarevcu je zavrnilo zasebno tožbo proti Marku Miloševiću, sinu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, danes poroča beograjski časnik Danas. Neki fotograf iz Požarevca je namreč proti Marku vložil tožbo zaradi zlorabe orožja in hudih telesnih poškodb, ki sta mu jih maja lani povzročila Marko in njegov varnostnik.