berlina
CDU za ukinitev sankcij EU proti Avstriji
27. 05. 2000 09.07
Poslanska skupina nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) v regionalnem parlamentu v Berlinu se je v včeraj sprejeti resoluciji zavzela za ukinitev sankcij štirinajsterice držav Evropske unije proti Avstriji.
Vlak literature - Evropa 2000
20. 05. 2000 11.09
Od 4. junija do 14. julija bo potekal Vlak literature - Evropa 2000, največji evropski literarni projekt leta 2000. Vlak bo potoval od Lizbone do Berlina skozi 22 mest in 16 držav, v njem pa bodo sodelovale literarne delegacije iz 45 držav. Slovensko delegacijo bodo zastopali trije avtorji - Aleš Šteger, Esad Babačič in Aleš Čar - in koordinator ter prevajalec Igor Divjak, je sporočila Študentska založba v Ljubljani.
Kohl le pred sodišče?
06. 05. 2000 13.45
Kot poročajo različni nemški mediji naj bi se nekdanji nemški kancler in tedanji predsednik nemških krščanskih demokratov (CDU) Helmut Kohl zaradi finančne afere CDU le moral zagovarjati pred sodiščem. Državno tožilstvo v Bonnu naj bi namreč proti njemu imelo zadostne dokaze.
Riess-Passerjeva nova predsednica FPOe
01. 05. 2000 20.30
V Celovcu se je ob veliki medijski pozornosti danes začel 25. kongres avstrijskih svobodnjakov (FPOe), na katerem je dosedanji predsednik stranke Jörg Haider tudi formalno ta položaj prepustil podpredsednici avstrijske vlade Susanne Riess-Passer.
Odprli najstarejši poštni muzej na svetu
25. 03. 2000 11.52
V Berlinu so včeraj v okviru muzeja za komunikacije ponovno odprli najstarejši poštni muzej na svetu. Nekdanji poštni muzej rajha v bližini Potsdamskega trga je po štiriletni obnovi na slovesni prireditvi odprl nemški predsednik Johannes Rau. Obiskovalci si ga bodo lahko prvič ogledali danes. Več kot 3000 razstavljenih predmetov prikazuje zgodovino pošte in komunikacij, od dimnih signalov do elektronske pošte. Muzej je leta 1872 ustanovil takratni direktor pošte Heinrich von Stephan. Sicer bodo v Berlina v prihodnjih letih za 70 milijonov nemških mark postopoma obnovili poslopja iz vilhelmske dobe.
Tudi Manchester četrtfinalist
16. 03. 2000 15.02
Nogometni predstavniki v ligi prvakov so odigrali preostala srečanja petega kroga drugega dela. Za vrhunski nogomet sta poskrbela Manchester United in italijanska AC Fiorentina. Angleži so zasluženo slavili s 3:1 in si zagotovili nastop v četrtfinalu. Spodrsljaj so si privoščili nogometaši nekdanjega moštva slovenskega zvezdnika Zlatka Zahoviča, portugalskega Porta, ki so na domačem terenu le remizirali s praško Sparto. Igralci Barcelone niso imeli težav proti Herthi iz Berlina, prav tako pa tudi Valencija na gostovanju v Bordeauxu.
Pohod neonacistične stranke v Berlinu
12. 03. 2000 19.40
V središču Berlina je ob 62. obletnici vkorakanja nacistične vojske v Avstrijo potekal pohod približno 300 pripadnikov neonacistične stranke NDP, ki so izražali podporo nekdanjemu vodji avstrijskih svobodnjakov Jörgu Haiderju, protestirali proti sankcijam EU proti Avstriji in vzklikali gesla proti priseljencem. Pripadniki NDP so korakali skozi predel, kjer živijo večinoma Turški priseljenci.
Slovenska kulinarika in vina v Berlinu
06. 03. 2000 13.57
Vrhunska slovenska kulinarika in vina se bodo od danes štirinajst dni predstavljala v hotelu Berlin v središču Berlina. Berlin bo namreč 10. marca z otvoritvijo turistične borze ITB Berlin za pet dni postal prestolnica svetovne turistične in potovalne industrije. V hotelu Berlin bodo tako od 6. do 19. marca hotelskim in zunanjim gostom nudili izključno slovenske jedi, ki jih bo pripravljala slovenska ekipa pod taktirko kuharskega mojstra Slavka Adamljeta.
Zmagi Barcelone in Fiorentine
02. 03. 2000 13.54
Nogometaši so odigrali tretji krog osmine finala lige prvakov. V skupini A je Barcelona doma ugnala Porto s 4:2 in ga s tem prehitela na prvem mestu razpredelnice, Hertha iz Berlina in Sparta iz Prage pa sta igrala neodločeno 1:1. V skupini B je vodilna Fiorentina z 1:0 ugnala Valencio, aktualni prvak Manchester United pa je bil z 2:0 boljši od Bordeauxa.
Shakespearov tekst z musiclom
18. 02. 2000 16.34
Najnovejši film britanskega režiserja Kennetha Branagha ponuja moderno različico Shakespearove komedije Ljubezni trud zaman; tekst največjega angleškega dramatika se namreč prepleta z glasbo Irvinga Berlina, Goerga Gershwina in Cola Porterja.
Posli z dopingom kar prek interneta
15. 01. 2000 18.04
Ilegalna trgovina s prepovedanimi poživili za športnike prek interneta v Nemčiji cveti. Sobotni nemški časnik Esslinger Zeitung je preko računalniškega medmrežja naročil in prejel 100 tablet anabolnega steroida Dianabol. ''Vse skupaj je bilo izredno preprosto. Po sedmih dneh je prispela pošiljka iz Berlina,'' piše časnik.
Lufthansa lani z milijardo mark prihodkov
11. 01. 2000 19.04
Nemška letalska družba Lufthansa je lani v berlinski regiji beležila nekaj več kot milijardo nemških mark prihodkov, kar je 25-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Lufthansa v 24 družbah zaposluje več kot 4.000 ljudi in je največji zasebni delodajalec v zvezni deželi Berlin-Brandenburg.
Nemčija grozi s sodnim postopkom
21. 12. 1999 15.11
Po Franciji je zaradi neusklajenosti s skupno odločitvijo Evropske unije o ukinitvi embarga na britansko govedino Evropska komisija s sodnim postopkom zagrozila tudi Nemčiji. Ker zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat kljub napovedim minuli petek ni ukrepal v zaželjeni smeri, je Bruselj izrazil razočaranje ter omenil možnost, da bi o morebitnem postopku odločal že jutri.
DZS izdala tri knjige
24. 11. 1999 17.29
DZS, Založništvo literatura je v zbirki Drzni znanilci sprememb izdala tri knjige: pesniško zbirko Iztoka Osojnika Spleen Berlina, roman Za soncem Zlatka Zajca ter drami Matjaža Zupančiča Vladimir in Ubijalci muh. Novosti že uveljavljenih avtorjev je predstavil urednik zbirke Matej Bogataj.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.
Mlada nemška režiserja o filmu o Berlinu
11. 11. 1999 21.08
Mlada nemška režiserja, Bettina Ellerkamp in Joerg Heitmann, sta v Cankarjevem domu predstavila svoj najnovejši skupni projekt - mešanico dokumentarnega in igranega filma - z naslovom Killer.Berlin. doc, s katerim sta po lastnih besedah poskušala predstaviti Berlin, kot ga dojemata in živita sama oz. njuni prijatelji. Omenjeni film je bil na Ljubljanskem filmskem festivalu prikazan v sekcije Perspektive, ki predstavlja mlade obetavne filmske talente.
Ljubljanska županja danes v Budimpešti
11. 11. 1999 12.58
Delegacija Ljubljane na čelu z županjo Viktorijo Potočnik bo danes odpotovala v Budimpešto in sicer na povabilo tamkajšnjega župana Gaborja Demszkyja. Udeležila se bo popoldanske slovesnosti ob odprtju poslovnega centra West End City Center, jutri pa se bo sestala z gostiteljem in se pogovarjala o sodelovanju med prestolnicama.
George Bush častni meščan Berlina
08. 11. 1999 19.35
Nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha so na predvečer 10. obletnice padca berlinskega zidu razglasili za častnega meščana Berlina.
10. obletnica padca berlinskega zidu
06. 11. 1999 18.57
Berlinski zid je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in sveta na dva tabora. Z njegovim padcem pred natanko 10 leti, 9. novembra 1989, je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni Evropi.
Scorpionsi in Rostropovič deset let kasneje
04. 11. 1999 08.06
Deset let po improviziranemu koncertu pred podirajočim se berlinskim zidom bo slavni čelist Mstislav Rostopovič z 165 drugimi čelisti in nemško rokovsko skupino Scorpions 9. novembra ponovno izvedel koncert pred berlinskim zidom. Rostopovič je pred desetimi leti na tem mestu igral, ko so prebivalci vzhodnega in zahodnega Berlina praznovali padec berlinskega zidu. Tokrat pa bo skupaj z ostalimi čelisti spremljal Scorpionse, ki bodo igrali mednarodno rokovsko himno Wind of Change, pesem o svobodi, ki jo je skupina igrala tudi na koncertu v Moskvi avgusta 1989, ko je prišlo do padca komunizma.
Hitlerjev bunker ne bo na ogled
16. 10. 1999 09.10
Ostanki nekdanjega bunkerja Adolfa Hitlerja, v katerem je skupaj s svojim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom preživel zadnje dneve življenja in nato 30. aprila 1945 naredil samomor, ne bodo na ogled. Bunker, ki ga obkrožajo stavbe iz srede 80. let, leži v središču Berlina nasproti steklene kupole Reichstaga.
Razstava o Anni Frank v Berlinu
03. 10. 1999 11.32
Potujoča razstava, posvečena življenju mlade nizozemske judinje Anne Frank, ki je v starosti 15 let umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču, se je pred kratkim ustavila tudi v Berlinu. Razstava se je od leta 1997 ustavila v 134 mestih. Odprtja razstave sta se udeležila tudi predsednik judovske skupnosti iz Berlina Andreas Nachama in nemška ministrica za družino Christine Bergmann. Ministrica je pozvala k budnemu spremljanju totalitarizma in nespoštovanja človekovih pravic. Poudarila je, da to ni naloga le politikov, temveč vsakega posameznika.
Podelili nagrade v San Sebastian
25. 09. 1999 20.28
Glavni zmagovalec letošnjega 47. mednarodnega filmskega festivala v severnem španskem mestu San Sebastianu je francoski film C'est qoui la vie? režiserja Francoisa Dupeyrona, ki je prejel zlato školjko za najboljši film.
Nemški kancler odpotoval na Balkan
22. 09. 1999 20.11
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes popoldne iz Berlina odpotoval na delovni obisk v Albanijo, Romunijo in Bolgarijo.
Izidi srečanj nogometne lige prvakov
16. 09. 1999 07.50
V ostalih osmih srečanjih nogometne lige prvakov sta se Olympiakos in Real Madrid razšla z neodločenim izidom 3:3, zadetek je prispeval tudi Zlatko Zahovič, Porto pa je v gosteh premagal Molde z 1:0. V skupini F je nemški Bayern z 2:1 premagal nizozemski PSV Eindhoven, Valencia pa z 2:0 Glasgow Rangers. V skupini G je moskovski Spartak s 3:1 premagal Willem II Tilburg, Sparta Praga in Girondins Bordeaux pa sta se razšla brez zadetkov. V skupini H sta se tudi Chelsea in Milan razšla brez zadetkov, Galatasaray in Hertha iz Berlina pa sta igrala 2:2.
En-Knap na festivalu v Hamburgu
07. 09. 1999 18.29
Mednarodna plesna skupina En-Knap koreografa Iztoka Kovača bo s svojo zadnjo predstavo - Daleč od spečih psov - danes nastopila na 15. mednarodnem poletnem gledališkem festivalu, ki pod umetniškim vodstvom Dietra Jaenicka in Gabriele Naumann poteka od 20. avgusta do 11. septembra, poleg slovenskih umetnikov pa gosti še skupino Josefa Nadja, gledališče Sfumato, Moskovsko gledališče mladih gledalcev, skupino LaLaLa človeški koraki, skupino Sascha Waltz z gosti in številne druge ansamble.
Skoraj polovica Berlinčanov živi samih
12. 08. 1999 09.07
Skoraj polovica od treh milijonov prebivalcev Berlina živi samih. Po podatkih mestnih oblasti kar 45,7 odstotka berlinskih gospodinjstev vključuje eno samo osebo. Vse več enočlanskih gospodinjstev je tudi v nekdanjem vzhodnem delu mesta, kjer jih je 40,1 odstotka (v zahodnem delu pa 48,8 odstotka). Zaradi takšnih smernic je v Berlinu tudi vse večja potreba po novih stanovanjih. Po načrtih naj bi jih do leta 2010 zgradili kar 150.000.
Hertha premagala Barcelono
07. 08. 1999 11.37
V prijateljskem nogometnem srečanju je nemško prvoligaško moštvo Hertha iz Berlina premagalo španskega prvaka Barcelono z 2:1 (2:1). Zadetka za Hertho sta dosegla Pretz (10.) in Daei (41.), za Barcelono pa je bil uspešen Dani (33.).
Umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman
31. 07. 1999 17.36
V bavarskem mestu Waakirchen je v 87. letu umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman, nekdanji direktor Naroidne galerije iz Berlina in leta 1955 ustanovitelj razstave moderne umetnosti Documenta. Na kasselski Documenti je Haftman med drugim predstavil tudi dela Matissa, Picassa in Schneiderja. Haftman, ki se je rodil v poljskem mestu Glowno, je znan tudi kot avtor knjige Slikarstvo 20. stoletja iz leta 1954, ki je med temeljnimi deli umetnostne zgodovine.
Trojansko zlato bo ostalo v Rusiji
29. 07. 1999 08.24
Trojansko zlato, ki ga je ruska rdeča armada po drugi svetovni vojni prinesla iz Berlina v Moskvo, bo ostalo v Rusiji, je sporočila direktorica Puškinovega muzeja likovnih umetnosti. Nedavno je rusko ustavno sodišče zavrnilo dele zakona, ki naj bi preprečili vrnitev umetniških del, ki jih je sovjetska armada po drugi svetovni vojni naropala v nacistični Nemčiji. Kljub temu pa je sodišče podprlo nekatere člene zakona, v katerih je zapisano, da Rusija umetniških del ni dolžna vrniti vladam agresorskih držav, torej Nemčiji in njenim vojnim zaveznicam. Direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova je poudarila, da so Nemčiji vrnili že skoraj vse, v zameno pa niso dobili nič. Odločitev sodišča pomeni, da bo znameniti trojanski zaklad, ki naj bi pripadal kralju Priamu, ostal v Rusiji.