bilančno
V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.
Nastaja osma največja banka v ZDA
04. 10. 2000 00.00
Ameriška banka Firstar bo za 21,2 milijarde dolarjev, in sicer z izmenjavo delnic, kupila banko U.S. Bancorp s sedežem v Minneapolisu. Nova družba, ki naj bi delovala pod imenom U.S. Bancorp, naj bi imela bilančno vsoto v višini 160 milijard dolarjev in za 107 milijard dolarjev depozitov, kar jo bo uvrščalo na osmo mesto med največjimi ameriškimi bankami. Nakup potekal tako, da bo Firstar za vsako delnico U.S. Bancorpa zamenjal 1,265 lastnih delnic, so sporočil iz Firstarja.
NLB uspešno ob polletju
08. 08. 2000 00.00
Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.
Visok dobiček Bank of America
19. 04. 2000 17.26
Druga največja ameriška banka, Bank of America, je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila za 2,24 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Banka Celje povečala bilančno vsoto
22. 03. 2000 14.31
Banka Celje je lani po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih svojo bilančno vsoto v primerjavi s predhodnim letom povečala za nekaj več kot 14,7 odstotka na 155,9 milijarde tolarjev. Bruto dobiček banke je znašal 2,133 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa je dosegel 1,655 milijarde tolarjev, kar je za 4,3 odstotka manj kot leta 1998.
Japonske banke napovedujejo združitev
14. 03. 2000 15.51
Tri japonske banke Sanwa, Tokai in Asahi se bodo združile v tretjo največjo svetovno banko in tako sledile trendu združevanj finančnih institucij. Banke nameravajo združene povečati svoj dobiček in odgovornost do svojih potrošnikov.
Nastaja največja mehiška banka
10. 03. 2000 17.58
Mehiška podružnica španske bank Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (BBV Probursa) se namerava združiti z drugo največjo mehiško banko Mexico's Bancomer, kar bi ustvarilo največjo mehiško banko z bilančno vsoto v višini 366 milijonov dolarjev in 2000 poslovalnicami po celotni Mehiki. Dogovor o združitvi, do katere naj bi prišlo v drugi polovici letošnjega leta predvideva tudi finančno injekcijo, s strani BBV Probursa, in sicer v višini 1,2 milijarde dolarjev, so sporočili iz omenjene banke.
Banka Koper se krepi
07. 03. 2000 18.23
Banka Koper je lani po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih svojo bilančno vsoto v primerjavi s predhodnim letom povečala za nekaj več kot 22 odstotkov na 167,9 milijarde tolarjev. Bruto dobiček banke se je povečal za 33,7 odstotka na 2,010 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa je dosegel 1,620 milijarde tolarjev, kar je za 53,5 odstotka več kot leta 1998.
PBS povečala bilančno vsoto
02. 03. 2000 15.37
Poštna banka Slovenije (PBS) je lani po nerevidiranih podatkih svojo bilančno vsoto v primerjavi z letom poprej povečala za 27,5 odstotka na 47,8 milijarde tolarjev. Banka je lani poslovala pozitivno in ustvarila za 16,4 milijona tolarjev čistega dobička. Tržni delež banke je glede na bilančno vsoto zadnji dan lanskega leta znašal približno 1,7 odstotka.
NLB lani povečala bilančno vsoto
28. 02. 2000 16.00
Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih svojo bilančno vsoto v primerjavi s predhodnim letom povečala za nekaj več kot 15 odstotkov na 752,3 milijarde tolarjev. Bruto dobiček banke se ni bistveno spremenil in je znašal 8,333 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa se je znižal za približno poldrugi odstotek na 4,165 milijarde tolarjev.
NLB zasedla 803. mesto
17. 12. 1999 12.59
Med 3000 vodilnimi bankami, ki opravljajo mednarodne dejavnosti, je Nova Ljubljanska banka (NLB) zasedla 803. mesto glede na doseženo bilančno vsoto in je v primerjavi z lansko uvrstitvijo napredovala za 211 mest, so sporočili z NLB.
Uspešno devetmesečno poslovanje NLB
05. 11. 1999 19.25
V prvih devetih mesecih letos se je trend uspešnega poslovanja Nove Ljubljanske banke (NLB) nadaljeval. Do konca septembra je NLB bilančno vsoto povečala za 80,8 milijarde tolarjev oz. 12,5 odstotka na 728,8 milijarde tolarjev, kapital pa za 5,4 milijarde oz. 8,8 odstotka na 66,5 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.
Uspešno poslovanje Dolenjske banke
15. 10. 1999 20.34
Dolenjska banka je v devetih mesecih letos povečala obseg poslovanja za sedem odstotkov, in ustvarila bilančno vsoto v višini 83 milijard tolarjev, kar pomeni, da je povečala vire sredstev za 5,5 milijarde tolarjev. Po avgustovskih podatkih zavzema banka po višini bilančne vsote osmo mesto med slovenskimi bankami. To je mesto višje kot ob koncu leta 1998, so sporočili z Dolenjske banke.
Nova združevanja v japonskem bančništvu
14. 10. 1999 16.08
Japonski Sumitomo Bank in Sakura Bank sta danes objavili, da se pogajata o povezovanju, ki bi na svetovni bančni trg prineslo drugo največjo banko na svetu. Novice o združevanju prihajajo le dva meseca potem, ko so tri druge velike japonske banke napovedale združitev in s tem nastanek največje banke na svetu.
NLB poskočila na lestvici največjih evropskih bank
16. 09. 1999 19.04
V letni razvrstitvi 500 vodilnih evropskih bank, objavljeni v septembrski izdaji londonske revije The Banker, se je Nova Ljubljanska banka (NLB) v primerjavi z lanskim letom povzpela kar za 68 mest glede na višino kapitala oziroma 59 mest glede na doseženo bilančno vsoto, so sporočili iz omenjene banke.
Skupščina delničarjev Dolenjske banke
29. 06. 1999 17.53
Delničarji Dolenjske banke so na današnji skupščini sklenili, da se 54 milijonov tolarjev ali 10,47 odstotka lanskega čistega dobička, ki znaša 515,7 milijona tolarjev, namenijo za izplačilo udeležbe na dobičku članom upravnega in nadzornega odbora ter zaposlenim delavcem, preostalih 89,53 odstotka oziroma 461,7 milijona tolarjev pa ostane nerazporejeno. Dividenda v višini 1000 tolarjev na delnico se izplača iz nerazporejenega dobička iz leta 1997, in sicer najkasneje do 15. julija letos.
Gorenjska banka bo izplačala dividendo
13. 05. 1999 18.31
Delničarji Gorenjske banke so na današnji skupščini potrdili poslovno poročilo za preteklo leto in načrte za letošnje leto, revizorja za leto 1999 ter imenovali Zlatka Kavčiča, dosedanjega direktorja banke, še za naslednje mandatno obdobje. Delničarji so sprejeli tudi sklep o izplačilu dobička iz preteklih let v višini 1780 tolarjev na delnico.
SKB banka lani zabeležila nekoliko nižji čisti dobiček
26. 02. 1999 19.11
Bilančna vsota SKB banke je konec lanskega leta znašala 281,2 milijarde tolarjev, kar predstavlja 11,5-odstotni tržni delež v slovenskem prostoru. Lanski bruto dobiček banke znaša po slovenskih računovodskih standardih 1774,4 milijona tolarjev, s čimer znaša donosnost kapitala banke 6,2 odstotka, medtem ko je ta dobiček po mednarodnih računovodskih standardih lani znašal 2625,3 milijona tolarjev. Kot so sporočili iz omenjene banke, je bil v primerjavi z letom poprej čisti dobiček SKB banke nižji zaradi davka na bilančno vsoto. Davek se je namreč povečal iz predlanskih 254 milijonov tolarjev na 546 milijonov tolarjev lani.
Abanka lani presegla načrte
28. 01. 1999 17.00
Abanka je lani povečala bilančno vsoto za petino, tako da je ta ob koncu leta znašala 123,2 milijarde tolarjev. Porast je bil dosežen predvsem z večjim obsegom danih posojil nebančnim organizacijam in prebivalcem. Ta so porasla za 35 odstotkov in predstavljajo 50 odstotkov bilančne vsote, so sporočili iz omenjene banke.
Gorenjska banka uspešno v enajstih mesecih
24. 12. 1998 12.55
Rezultati poslovanja Gorenjske banke za prvih enajst mesecev kažejo, da bo poslovno leto 1998 ob zagotovitvi vseh potrebnih rezervacij zaključila z dobičkom, ki bo višji od lanskega in od pričakovanega. Banka je do konca novembra povečala bilančno vsoto za 17 odstotkov na 106,2 milijarde tolarjev, kapital pa za 11 odstotkov na 17,2 milijarde tolarjev, so še sporočili iz te kranjske banke.
Britanska finančna revija Euromoney znova izbrala NLB
21. 07. 1998 17.01
Euromoneyjevo priznanje za odličnost je že drugo leto zapored prejela Nova Ljubljanska banka, prav tako pa je na lestvici The Banker NLB znova kot edina slovenska banka uvrščena med 1000 največjih bank na svetu (Top 1000 World Banks).
Deutsche Bank Luxemburg lani povečala bilančno vsoto
22. 04. 1998 16.48
Deutsche Bank Luxemburg je lani povečala bilančno vsoto za 14,4 odstotka na približno 40,5 milijarde mark. Finančna ustanova, ki je v stoodstotni lasti največje nemške banke Deutsche Bank, je ustvarila približno 194 milijonov mark dobička, kar je za 12 odstotkov več kot konec leta 1996.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Danes v državnem zboru
18. 12. 1997 16.45
Državni zbor je začel z obravnavo zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dopoldan je po hitrem postopku sprejel noveli zakona o davčnem postopku in o davčni službi, po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka prekinil obravnavo predloga zakona o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998 ter predloga zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Novela zakona o davčnem postopku podaljšuje veljavnost prehodnih določb zakona, ki urejujejo prehod iz sistema pobiranja davkov ob plačilnem prometu na nov sistem, na leto 1999. Prehodne določbe so namreč določale, da z letošnjim 31. decembrom prenehajo veljati med drugim tudi določbe zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agencije za plačilni promet. Ker pa se niso uresničila predvidevanja o začetku nove ureditve plačilnega prometa v RS s 1. januarjem 1998, je bilo potrebno te določbe podaljšati na leto 1999.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.