bill clinton
Partnerstvo med EU in ZDA
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je ob začetku pogovorov s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem v Washingtonu dejal, da kljub nekaterim neizogibnim trgovinskim sporom med ZDA in EU od nove ameriške administracije pričakuje nadaljevanje sicer dobrih odnosov. Clinton je poudaril, da so trgovinska vprašanja sicer pomembna, vendar so samo del odnosov med ZDA in EU. Francoski predsednik Chirac pa je dejal, da je Clinton močno zaznamoval zgodovino sodobnega sveta in transatlantske odnose. Chirac je še izrazil prepričanje, da bodo ti odnosi odlični tudi potem, ko bo postal 43. predsednik ZDA George W. Bush.
Bush pri Clintonu
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek v Beli hiši sprejel novoizvoljenega predsednika Georga W. Busha, ki bo na položaj nastopil 20. januarja. "Tu sem, da poslušam," je zbranim novinarjem ob prihodu povedal Bush. Clinton pa je svojemu nasledniku svetoval, naj zbere dobro ekipo in ravna po svoji vesti. Clinton je že v ponedeljek povedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi svojemu nasledniku olajšal prevzem poslov. Kot je pojasnil Clintonov tiskovni predstavnik Jake Siewert, bosta Clinton in Bush na srečanju posebno pozornost namenila vprašanjem nacionalne varnosti. V ta okvir sodi tudi vprašanje, ali bo Clinton kot prvi ameriški predsednik še pred koncem mandata obiskal Severno Korejo. Clinton je sicer danes poudaril, da te odločitve še ni sprejel.
Svarilo pred subvencioniranjem Airbusa
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je Evropsko unijo na 15. rednem vrhunskem srečanju EU in ZDA posvaril pred hudim trgovinskim sporom, ki bi lahko izbruhnil, če bi EU vztrajala pri načrtovanih subvencijah za letalo A3XX evropskega konzorcija Airbus. Evropska komisija je obtožbe ameriškega predsednika danes zavrnila in jih označila za poskus obrambe monopola ameriške družbe Boeing. Clinton je na včerajšnjem vrhu EU in ZDA, ki se ga je sam udeležil zadnjič, v Washingtonu poudaril, da bi v primeru evropskih subvencij Airbusu izbruhnil doslej najhujši trgovinski spor med stranema, je danes poročal New York Times. "Pojasnili smo jim, da mora financiranje potekati na komercialni osnovi," je poudarila ameriška pooblaščenka za trgovino Charlene Barshefsky.
Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.
Clinton pozabil plačati
16. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je z užitkom pojedel zajtrk v enem od pubov v londonski četrti Notting Hill in odšel, ne da bi plačal račun, so v petkovih izdajah poročali britanski časniki. "Za vraga, niso plačali računa. Nimam nobenega naslova v Ameriki, na katerega bi lahko poslal račun," se je časniku Guardian pritožil lastnik lokala Mike Bell.
Clinton na pogovorih v Belfastu
13. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je danes v Belfastu sestal s predstavniki vseh pomembnejših političnih skupin na Severnem Irskem. Prizadeval si bo za nadaljevanje mirovnega procesa v tej nemirni britanski pokrajini, ki je v zadnjem času zašel v krizo. Clinton je že leta 1998 odločilno prispeval k sklenitvi mirovnega sporazuma za Severno Irsko.
Telefonski pogovor Clintona in Baraka
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak sta imela sinoči telefonski pogovor, v katerem je Barak sogovorniku pojasnil razloge za svoj odstop, je danes v Dublinu, kjer je Clinton na obisku, povedal tiskovni predstavnik Bele hiše. Vodja mednarodne komisije, ki proučuje vzroke za zadnji val palestinsko-izraelskega nasilja, George Mitchell pa se je danes v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Clinton poziva k trajnemu miru
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je med obiskom v Dublinu severnoirske protestante in katolike znova pozval, naj ne zapravijo možnosti za trajni mir. Dublin je prva postaja na Clintonovi tridnevni turneji, med katero bo poleg Belfasta obiskal še London. O težavah v severnoirskem mirovnem procesu se je pogovarjal z irskim premierom Bertiejem Ahernom, v Belfastu pa se bo sestal s predsednikom severnoirske vlade, protestantom Davidom Trimblom, in njegovim namestnikom, katolikom Seamusem Mallonom.
Clinton na Severnem Irskem
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je davi iz Washingtona pripotoval v Dublin na svoj zadnji uradni obisk v tujini, med katerim bo skušal oživiti mirovni proces na Severnem Irskem. Pred odhodom je dejal, da si nihče ne želi nazadovanja na Severnem Irskem, vendar pa obstajajo razhajanja glede tega, kako uresničiti zavezo o oblikovanju nove severnoirske policije in o urniku in načinu vračanja orožja. "Če obstaja kakšna možnost, da bi lahko pomagal, preden odidem, bom to tudi storil," je dejal Clinton. Med tridnevno turnejo na Irskem in v Veliki Britaniji se bo najprej v Dublinu srečal z irskim premierom Bertijem Ahernom in predsednico Mary McAleese, v Belfastu pa se bo pogovarjal z voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Turnejo bo sklenil v Londonu, kjer ga bo sprejela britanska kraljica Elizabeta II., imel pa bo tudi pogovore s premierom Tonyjem Blairom.
Clinton na Irsko in v Veliko Britanijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri odpotoval na enega svojih zadnjih uradnih obiskov v tujini. V Dublinu bo začel tridnevno turnejo po Irski in Veliki Britaniji. Ustavil se bo še v Belfastu in Londonu. Clinton se bo med obiskom srečal z britansko kraljico Elizabeto, premierom Tonyjem Blairom, irskim premierom Bertijem Ahernom in voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Clintona, ki je vložil veliko osebnih naporov v uspeh severnoirskega mirovnega sporazuma, bosta na poti spremljala tudi soproga Hillary in hčerka Chelsea.
Preštevanje glasovnic ustavljeno
10. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi proti in štirim za uslišalo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega in zaustavilo ročno preštevanje okrog 45.000 spornih glasovnic. Vrhovno sodišče Floride je sinoči presenetilo vse, ki jih zanima povolilni zaplet na Floridi in ukazalo preštevanje vseh spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih, s čimer je demokratskemu predsedniškemu kandidatu Alu Goru ohranilo upe na morebitno zmago v predsedniški tekmi. Bushevi odvetniki so takoj nato odbrzeli do zveznih vrhovnih sodnikov v Washingtonu in zahtevali zaustavitev preštevanja, kar se je tudi zgodilo.
Putin bo pomilostil ameriškega vohuna
09. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.
Knjiga o aferi Lewinsky
03. 12. 2000 00.00
Hillary Clinton, do 20. januarja še prva dama ZDA, kasneje pa senatorka zvezne države New York, namerava objaviti knjigo o njenih občutjih pri aferi Lewinsky. Največje založniške hiše se kar pulijo za pravice za objavo knjige. Vsekakor pa se Hillary obeta rekordni honorar, ki naj bi bil po mnenju poznavalcev višji od sedem milijonov ameriških dolarjev.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Poroka leta v hotelu Plaza
19. 11. 2000 00.00
V newyorškem hotelu Plaza je bila v noči na nedeljo poroka leta. Usodni "da" sta dahnila britanska igralka Catherine Zeta-Jones in ameriški igralec Michael Douglas. Pred hotelom se je že več ur pred poroko zbirala množica radovednežev, ki niso hoteli zamuditi veličastnega dogodka. Srečni par je na poroko povabil številne ugledne goste, med katerimi so bili pevec Tom Jones, igralci Sean Connery, Brad Pitt, Jennifer Aniston, Danny DeVito in Anthony Hopkins. Na poroko leta je bil povabljen tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki pa se zaradi obiska v Vietnamu velikega dogodka ni mogel udeležiti.
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Bush ali Gore
08. 11. 2000 00.00
Kljub temu, da so ameriške televizijske postaje poročale, da je 43. ameriški predsednik postal teksaški guverner George Bush mlajši, uradni zmagovalec ameriških predsedniških volitev še ni znan. Oči ameriške javnosti so uperjene v zvezno državo Florida, kjer se vedno poteka preštevanje glasov, razlika med kandidatoma pa naj bi bila le nekaj sto glasov. Po poročanju televizijske hiše CNN naj bi Gore v jutranjih urah Bushu telefonsko že čestital ob zmagi, a je čestitke umaknil, ko naj bi dobil podatke, da preštevanje še ni končano.
Bush in Gore prepričana v svojo zmago
07. 11. 2000 00.00
Kandidata za predsednika ZDA, republikanec George Bush in demokrat Al Gore, sta ob današnji oddaji glasu na ameriških volitvah izrazila prepričanje v svojo zmago. "Gremo v Belo hišo, o tem ni dvoma," je poudaril podpredsednik Gore, ki je volil v kraju Carthage v Tennesseeju. Enako prepričan je bil guverner Teksasa Bush ob oddaji glasu v Austinu. "Pred seboj imate bodočega predsednika Združenih držav Amerike," je zatrdil.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Zakon o odpravi embarga proti Kubi
29. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je objavil zakon o delni odpravi embarga proti Kubi. Clinton je dejal, da zakon, ki ga je ameriški senat sprejel 18. oktobra, vsebuje določeno število omejitvenih pogojev. Zakon za začetek omogoča izvoz ameriških izdelkov na Kubo, vendar pa je praktično nemogoče pridobiti sredstva za začetek prodaje.