bill
Strahopetni mož Bill
15. 09. 2000 00.00
V najnovejši knjigi, ki opisuje afero Lewinsky, piše, da ameriški predsednik
Spopadi med protestniki in policijo
11. 09. 2000 00.00
Demonstranti, ki so v Melbournu protestirali ob začetku Mednarodnega gospodarskega foruma, so danes napadli policiste in uničevali avtomobile udeležencev foruma, ki se je zaradi protestov proti globalizaciji začel z rahlo zamudo.
Novo srečanje Clintona in Baraka
10. 09. 2000 00.00
V New Yorku sta se vnovič sešla ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak, da bi preučila načine, kako preprečiti propad izraelsko-palestinskega mirovnega procesa v prihodnjih tednih. Po besedah neimenovanega visokega izraelskega predstavnika je namen tega nepričakovanega srečanja, po sredinih neuspelih pogovorih Clintona z Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pripraviti nove intenzivne pogovore med Izraelom in Palestinci v prihodnjih tednih. Srečanje naj bi bilo neformalne narave tudi zaradi judovskega praznika sabata. Barak je še pred srečanjem z ameriškim predsednikom v pogovoru za ameriško televizijo CNN opozoril, da bi utegnil sprejeti "enostranske povračilne ukrepe" proti Palestincem, če bodo 13. septembra razglasili neodvisno palestinsko državo. Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky je za izraelski radio povedal, da je Barak pripravljen sprejeti 
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Clinton odložil odločitev o protiraketni obrambi
02. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v težko pričakovanem govoru o nacionalni varnosti na univerzi Georgetown v Washingtonu usodo o začetku graditve ameriškega protiraketnega obrambnega sistema (NMD) prepustil svojemu nasledniku, saj po njegovem mnenju niso bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje. Clinton torej ni dal zelene luči za začetek gradnje radarja na Aleutskih otokih zahodno od Aljaske, ki predstavlja nepogrešljiv sestavni del protiraketnega ščita, in tako njegovo izgradnjo –
Chelsea Clinton na Oxford?
31. 08. 2000 00.00
Če se bo prihodnje leto Chelsea Clinton vpisala na študij na Univerzo v Oxfordu, se bo pridružila dolgi vrsti znanih ljudi, ki jih privablja študij v tej britanski najstarejši univerzi. Kot bradat 22-letnik je tudi njen oče Bill Clinton študiral in "ni inhaliral, ni bil vpoklican v vojsko in ni doštudiral". Tudi drugi Američani –
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Clinton in Mubarak o mirovnem procesu
29. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je na poti s turneje po
Clinton prispel v Tanzanijo
28. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Razvoj prehiter?
22. 08. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik Hans Moravec, legenda robotike, je izjavil, da lahko leta 2050 pričakujemo obstoj robotov, katerih inteligenca bo enaka človeški, od tega datuma naprej pa bodo roboti bolj inteligentni od ljudi. Ob takih izjavah se mnogo ljudi zamisli in vpraša o nevarnostih, ki nam jih tak razvoj prinaša, a dr. Moravec pravi, da se nimamo česa bati. Ti roboti nam bodo kot otroci in se bodo tako tudi obnašali do nas.
Odločitev o protibalističnem ščitu
22. 08. 2000 00.00
Washington bo v roku približno tedna dni sprejel odločitev glede izgradnje ameriškega protibalističnega ščita (NMD), je na Grenlandiji sinoči za dansko televizijo DR1 sporočil ameriški podsekretar za nadzor oboroževanja Jonh Holum. V prestolnico Grenlandije je Holum pričel včeraj, da bi tamkajšnje oblasti obvestil o načrtih ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona, ki zadevajo razširitev ameriške radarske baze v Thuleju na severozahodu otoka, ki je najpomembnejši člen v verigi načrtovanega NMD. Predstavnik State Departmenta PJ Crowley pa je v Washingtonu dejal, da ameriški predsednik Bill Clinton glede načrtov za izgraditev NMD pričakuje poročilo obrambnega ministra Williama Cohena. Kot je dodal Crowley, je Cohen dejal, da si bo vzel čas, preden bo predal poročilo.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
Neprijetnost na Clintonovem dopustu
20. 08. 2000 00.00
Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu se je na dopustu v Lake Placidu zgodila majhna neprijetnost. Bill Clinton se je z soprogo Hillary odpravil na sladoled v bližnjo slaščičarno, ko je k njemu pristopila mlajša ženska in ga prosila za avtogram. Predsednik se ji je podpisal na majico, mlada dama pa se je iz neznanega razloga slekla. Predstavo so bliskovito zaključili predsednikovi varnostniki in dekle pridržali.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Izraelci in Palestinci sedli za pogajalsko mizo
16. 08. 2000 00.00
V Jeruzalemu se danes nadaljujejo izraelsko-palestinska mirovna pogajanja, ki so bila prekinjena po neuspehu v ameriškem Camp Davidu pred tremi tedni. Na izraelski strani sodelujeta izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in pogajalec Gilead Šer, Palestince pa zastopata član palestinske vlade Saeb Erekat in vodja varnostnih sil v Gazi Mohamed Dahlan. Jutri na Bližnjem vzhodu pričakujejo tudi posebnega ameriškega odposlanca Dennisa Rossa, ki naj bi ugotovil, ali je po neuspelem palestinsko-izraelskem vrhu v Camp Davidu prišlo do napredka, in ocenil možnosti za sklic drugega vrhunskega zasedanja.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Clinton odlikoval Simona Wiesenthala
10. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je znanega lovca na naciste Simona Wiesenthala včeraj odlikoval z najvišjim civilnim ameriškim priznanjem, medaljo svobode. Wiesenthal je svoje življenje posvetil boju proti pozabljanju in preganjanju vojnih zločincev, so zapisali v obrazložitvi. Ob Wiesenthalu, ki je priznanje prejel kot edini tujec, so odlikovali še 14 oseb, med njimi nekdanjega poveljnika sil zveze NATO v Evropi Wesley Clarka, ki je vodil zavezniške države med napadi na ZRJ, in borca za državljanske pravice v ZDA Jesseja Jacksona.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
Na zahodu ZDA evakuirali na stotine ljudi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi gozdnih požarov, ki že nekaj dni divjajo po zahodu ZDA so doslej spravili na varno že več sto ljudi, v prihodnje pa jih bodo verjetno morali še več. V zvezni državi Montani so zaprli 2,5 milijona hektarjev površine, medtem ko je 19 večjih požarov uničilo 167.000 hektarjev zemljišč. Samo v Montani so morali evakuirati 971 ljudi, medtem ko po celotnem zahodnem delu ZDA divja 70 večjih požarov, ki so doslej uničili več kot 400.000 hektarjev gozdov in drugih površin.
Požari na zahodu ZDA
07. 08. 2000 09.20
Na zahodu Združenih držav že več dni pustošijo požari, samo včeraj je izbruhnilo dvajset novih. Uničujočih požarov na zahodu ZDA, ki so zajeli gozdove in grmičevje, včeraj še niso uspeli omejiti. Oblasti pričakujejo, da bo kmalu požganih več kot 4000 kvadratnih kilometrov površin.
ZDA selijo predstavništvo v Jeruzalem
02. 08. 2000 12.01
Izraelski premier Ehud Barak je sinoči sporočili, da bodo ZDA do 20. januarja 2001 premestile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Zakonca Gates ustanovila Gates fundacijo
01. 08. 2000 08.46
Bill Gates in njegova žena Melinda sta poklonila 45 milijonov ameriških dolarjev harvardski zdravstveni šoli za boj proti tuberkulozi (TBC). To je največja donacija za boj proti omenjeni bolezni. Harvard se bo pridružil drugim organizacijam v Peruju, ki zdravijo TBC z nekakšno terapijo, ki je v primerjavi z zdravljenjem v ZDA dosti cenejša. Zakonca Gates sta ustanovila Gates fundacijo zato, da bodo lahko tudi druge države program zdravljenja, ki je v Peruju uspešen, same uporabile za zdravljenje svojih bolnikov. TBC je bolezen, ki se prenaša s kašljanjem in pri kateri bakterije napadejo pljuča. Za posledicami TBC umre vsako leto več kot dva milijona ljudi.
Protesti proti izjavi predsednika Clintona
29. 07. 2000 20.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je v sinočnjem pogovoru za izraelsko televizijo dejal, da razmišlja o selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Politični analitiki Clintonovo napoved po nedavnem propadu bližnjevzhodnih pogajanj v Camp Davidu razlagajo kot podporo izraelskemu premieru Ehudu Baraku. Ameriški predsednik je v pogovoru še zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za oživitev mirovnih pogajanj.Palestince je vnovič opozoril, da bi bila enostranska razglasitev njihove države, huda napaka. Clinton je še pohvalil Baraka, da je bil v Camp Davidu ''ustvarjalnejši in pogumnejši'' od Arafata. Palestinskega voditelja je zato pozval, naj stori več za vzpostavitev miru.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.