bilo
Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik
14. 04. 1998 09.43
Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.
Novi konjiček - zbiranje kondomov
14. 04. 1998 08.39
Zbirateljstvo je že od nekdaj prava strast - najnovejši trend pa je, kot kaže, zbiranje najrazličnejših vrst kondomov. Trije zbiratelji, G.K. Elliot, George Goehring in Dennis O'Brien, so izdali knjigo z naslovom Ne pozabite svoje gumice, ki vsebuje barvne fotografije več sto "muzejskih primerkov" škatlic za shranjevanje kondomov, katerih cena znaša do 2000 dolarjev in več. Po mnenju avtorjev knjige je pojav novega zbirateljskega trenda neizogiben, saj je zanimanje javnosti zaradi epidemije aidsa za preventivo te bolezni postalo zelo veliko. Prezervativi so postali vsakdanjost in niso več prepovedana tema. Edine podatke o škatlicah za kondome je bilo doslej moč najti v izdaji časnika Playbox iz leta 1976. "Če zdaj pridete v antikvariat in povprašate za pločevinko za shranjevanje kondomov, vas ne bodo več čudno gledali," je še zatrdil K.G. Elliot, eden od avtorjev knjige.
Grčija: potres 4,3 stopnje po Richterju
13. 04. 1998 12.00
Na severu Grčije so davi ob 2. uri in 53 minut po lokalnem času registrirali potres z močjo 4,3 stopnje po Richterju. Z geofizičnega inštituta solunske univerze so sporočili, da je bil epicenter potresa kakih 50 kilometrov zahodno od kraja Kozani. V potresu, ki so ga občutili na širšem območju severne Grčije, ni bilo žrtev niti gmotne škode. Na istem območju je bilo v potresu maja leta 1995 25 ranjenih.
V Indoneziji prepovedali potovanja v tujino 50 bančnim managerjem
13. 04. 1998 09.42
V Indoneziji so 50 bančnim managerjem začasno prepovedali potovanja v tujino. Gre za vodilno osebje "problematičnih" bank, katerih dejavnosti so v preiskavi. Prepoved potovanj velja za 30 dni, lahko pa jo podaljšajo tudi do pol leta, če ne bodo poravnali svojih obveznosti do centralne banke. Minister za pravosodje Muladi je tudi povedal, da je prepoved potovanj v okviru načrta restrukturiranja bančnega sistema, ki je v skladu s pogoji 43 milijard dolarjev visokega posojila Mednarodnega denarnega sklada. V začetku meseca je vlada zaprla ali prevzela nadzor nad 14 nelikvidnimi bankami, nekaj med njimi pa je bilo povezanih z družino predsednika Suharta.
Močnejši potres v Sloveniji
12. 04. 1998 14.12
Kot poročajo italijanski viri je SZ del Slovenije danes prizadel močnejši potres. Domnevno je bil epicenter v okolici Kobarida. Jakost potresa ocenjujejo na 8 stopno po Mercallijevi lestvici (5,5 po Rihtarjevi lestvici). Po sedanjih podatkih srmtnih žrtev ni bilo. Ena oseba pa je bila ranjena.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Postojnska jama dobro obiskana
12. 04. 1998 11.12
Po podatkih zborničnega združenja za turizem in gostinstvo si je Postojnsko jamo v prvih treh mesecih letos ogledalo 20.255 obiskovalcev, od tega 72 odstotkov tujih in 28 odstotkov domačih. V primerjavi s prvim četrtletjem leta 1997 je bilo obiskovalcev šest odstotkov manj, v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1996 pa kar 69 odstotkov več. Med tujimi obiskovalci iz 63-tih držav so s 44,7 odstotka prevladovali Italijani, katerim so po deležu (20 odstotkov) sledili Nemci, Hrvatje in drugi. Predjamski grad je imel v letošnjem prvem četrtletju 5.409 obiskovalcev, zaradi zgodnjih lanskoletnih velikonočnih praznikov prav tako za 17 odstotkov manj kot v treh mesecih leta 1997, zato pa si je, v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1996, Predjamski grad ogledalo 67 odstotkov več obiskovalcev. Tudi v Predjamskem gradu so v letošnjem prvem četrtletju prevladovali tuji obiskovalci, med katerimi so seveda prevladovali Italijani (64 odstotkov).
Clintonovi nasprotniki naj bi podkupovali priče
12. 04. 1998 11.11
Pravosodno ministrstvo je neodvisnemu svetniku Kennethu Starru, ki vodi preiskavo o aferi Whitewater in predsednikovih spolnih škandalih, naročilo, naj opravi preiskavo o obtožbah, da je ena njegovih glavnih prič proti predsedniku Clintonu prejemala nedovoljena plačila. Namestnik državne tožilke Eric Holder je Starru poslal pismo, v katerem mu naroča, naj pride do dna novicam, da je nekdanji občinski sodnik iz Arkansasa David Hale od Clintonovih konservativnih nasprotnikov dobival denar za pričanje proti predsedniku. Holder v pismu pravi, da bo preiskava o tem za Starra konfliktna, saj je Hale njegova glavna priča. Zato namestnik državne tožilke predlaga Starru, da bi bilo bolje, če bi preiskavo vodilo pravosodno ministrstvo. Iz pisarne neodvisnega preiskovalca je prišel odgovor, da bodo o tem razmislili. Pismo je dokaj neobičajno za pravosodno ministrstvo, saj državna tožilka Janet Reno ponavadi ne dovoli razprave o primeru, ki še poteka. Najbolj so se ga razveselili v Beli hiši, čeprav nočejo ničesar komentirati.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Janša: Mali udar čez noč
10. 04. 1998 17.47
Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.
Jelcin bo Kirijenka znova predlagal
10. 04. 1998 17.45
Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.
Devet ranjenih v esploziji bombe v Carigradu
10. 04. 1998 17.44
V eksploziji bombe v bližini znamenite modre mošeje v Carigradu je bilo ranjenih devet ljudi, med njimi tudi tuji turisti, je sporočila policija. Nihče od ranjenih ni v smrtni nevarnosti, medtem ko narodnost žrtev še ni znana. Modra mošeja je ena od največjih turističnih znamenitosti Carigrada.
Pri oblikovanju vlade bo Kirijenko poslušal le Jelcina
10. 04. 1998 11.26
Kandidat za ruskega premiera Sergej Kirijenko je v današnjem predstavitvenem nastopu v spodnjem domu parlamenta, dumi, dejal, da bo pri oblikovanju vlade poslušal "le predsednika Borisa Jelcina in nikogar drugega".
Ameriški tobačni koncerni se bodo pritožili
10. 04. 1998 10.53
Ameriški tobačni koncerni so napovedali ustavno tožbo, če po sprejet tobačni predlog ameriškega kongresa. Glavni razlog za to so po besedah direktorja RJR Nabisca nesoglasja s ameriškim kongresom, čigar novi predlog za zmanjšanje stopnje kajenja za tobačne velikane ni sprejemljiv.
Križev pot v Rimu
10. 04. 1998 09.53
Papež Janez Pavel II. bo zvečer pri koloseju vodil tradicionalni križev pot, s katerim se bo spominjal poti Kristusovega trpljenja. 77-letni papež Janez Pavel II. bo križ nosil na začetku in na koncu poti s 14 postajami. Papež Janez Pavel II. je danes kot vedno na veliki petek v baziliki Svetega Petra spovedal 16 vernikov. Med verniki je bilo deset Italijanov, dva Španca, Poljakinja, Američana in ženska iz Burkine Faso. Papež je dejal, da številne nepravičnosti v mnogih delih sveta še podaljšujejo Kristusovo trpljenje. "Pri tem imam v mislih kraje, kjer ljudi žalijo in ponižujejo, pretepajo in jih izkoriščajo. Kristus še vedno trpi in umira v vsakem človeku, v katerem vladata sovraštvo in nasilje, sebičnost in ravnodušnost."
Zaradi tornadov v ZDA umrlo najmanj 43 ljudi
10. 04. 1998 09.45
V seriji tornadov, ki so prizadeli jug Združenih držav Amerike, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 43 oseb. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo tudi približno 2000 zgradb. Ameriški predsednik Bill Clinton je v prizadetih delih držav razglasil izredne razmere, žrtvam pa obljubil pomoč. Iz ruševin so samo v zvezni državi Alabama potegnili 32 trupel, 10 ljudi je umrlo v državi Mississippi, ena oseba pa v državi Georgia. Prizadeta območja bo obiskal tudi ameriški podpredsednik Al Gore. Rušilni tornadi so v noči na četrtek divjali s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. Najbolj prizadet je bil okraj Jefferson v Alabami.
Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.
Avstralija: Protestni val zaradi množičnega odpusta delavcev
09. 04. 1998 08.32
Po odpustu približno 1400 pristaniških delavcev so v številnih mestih po vsej Avstraliji včeraj potekale demonstracije sindikalno organiziranih delavcev in uslužbencev. Demonstranti so napovedali množične proteste, s katerimi naj bi dosegli razveljavitev vala odpustov, ki ga je pred tem odobrilo avstralsko zvezno sodišče.
Ferbuarja za dva odstotka manj turistov kot pred letom
08. 04. 1998 17.19
Februarja je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 100.747 turistov, kar je za dva odstotka manj kot v istem mesecu lani. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so v Sloveniji januarja in februarja zabeležili 195.536 turistov oz. odstotek več kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanskim februarjem je v Sloveniji upadel tako obisk domačih kot tujih turistov. Februarja so našteli 59.027 domačih turistov, kar je za odstotek manj kot februarja lani. Slovenijo je v opazovanem mesecu obiskalo 41.720 tujih turistov, to pa je za tri odstotke manj kot februarja lani. Januarja in februarja letos je v Sloveniji letovalo 104.824 domačih in 90.712 tujih turistov. Število domačih gostov je bilo v tem obdobju enako, tujih pa za dva odstotka višje kot v enakem lanskem obdobju. V slovenskih turističnih krajih so februarja zabeležili 371.869 nočitev domačih in tujih turistov, kar je za tri odstotke manj kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letos je bilo v Sloveniji skupaj 733.911 turističnih nočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za odstotek več.
Romi zahtevajo od Nemčije izplačilo odškodnine
08. 04. 1998 17.18
Mednarodna zveza Romov je danes od nemške vlade zahtevala izplačilo odškodnine za nacističnega preganjanja Romov med drugo svetovno vojno. Predstavnik Mednarodne zveza Romov pri Združenih narodih v Ženevi Fred Hoffmann-Reinhardt je na svetovni dan Romov poudaril, da je bilo v času Tretjega Reicha ubitih več sto tisoč Romov. Nemška vlada bi zato morala javno priznati genocid nad Romi in na osnovi tega žrtvam plačati denarno odškodnino. Predlagal je tudi, da bi pri gradnji spomenika v spomin na žrtve holokavsta v Berlinu upoštevali tudi trpljenje Romov. Nemškemu pisatelju Guenterju Grassu je Mednarodna zveza Romov izročila zlato medaljo za zasluge na področju romske kulture.
Malonova neverjetna noč
08. 04. 1998 16.01
Karl "Poštar" Malone je v sinočnjem krogu severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA v Oacklandu še enkrat dokazal svojo veličino. Za razliko od celotne sezone je tokrat zelo bojevniškim bojevnikom natresel kar 56 točk, največ v tej sezoni lige, poleg tega pa je dejansko zmago prinesel še 2,2 sekundi pred koncem, ko je postavil končni rezultat 101:99. Malone je v tretji četrtini dal kar 25 točk, vendar mu še ni bilo dovolj, zakaj zadel je tudi met prek glave iz neverjetnih devetih metrov.
Nad Evropo odkrili manjšo ozonsko luknjo
07. 04. 1998 12.04
Nad Evropo so ponovno odkrili manjšo ozonsko luknjo. Kot je sinoči sporočil Nemški center za letalske in vesoljske polete DLR, je ozonska luknja nastala nad zahodnim Atlantikom in se v zadnjih dneh marca preko severne Francije in britanskega otočja pomaknila nad srednjo in južno Evropo, vendar pa zaradi nizke lege sonca stopnja ultravijoličnega sevanja ne dosega zdravju nevarnih kritičnih vrednosti. Kot so sporočili z DLR, gre za cikličen pojav, ki nastaja zaradi globalne dinamike atmosfere in ga je bilo mogoče zadnjič opazovati marca lani. Podatke o ozonski luknji so v okviru globalnega poizkusa opazovanja ozona (Global Ozone Monitoring Experiment - GOME) zbrali z evropskim satelitom ERS-2 in obdelali v centru DLR v nemškem Oberpfaffenhofnu.
Zdravljenje bioenergetikov sporno?
07. 04. 1998 07.48
Raziskava, ki jo je izvedla Emily Rosa v okviru znanstvenega projekta, rezultate pa je objavila priznana medicinska revija Journal of the American Medical Association, je pokazala, da je t.i. terapevtski dotik, s katerim naj bi bioenergetik manipuliral z energetskim poljem bolnika, izmišljotina. Emily je ugotovila, da 21 izkušenih bioenergetikov ni moglo odkriti polja, ki naj bi ga pozdravili pri bolniku. Rezultati Emilyine raziskave so izzvali burne reakcije pri zagovornikih te metode zdravljenja, ki je po njihovih trditvah cenjena širom po svetu. S terapevtskim dotikom naj bi bilo moč pozdraviti razne težave, od opeklin do raka. Tisti, ki uporabljajo to metodo zdravljenja, trdijo, da energetska polja sevajo iz vsakega od nas, zaznati pa jih je mogoče na koži kot toploto ali mraz. Bioenergetik zdravi tako, da pomika roko nad bolnikovim telesom, ne da bi se ga pri tem dotaknil.
Mir: poteka popravilo na modulu Spekter
06. 04. 1998 17.39
Ob 13.27 po srednjeevropskem času sta iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izstopila kozmonavta 25. glavne odprave na postaji, poveljnik Talgat Musabajev in ladijski inženir Nikolaj Budarin, je poročala ruska televizijska družba NTV. Vesoljca naj bi popravila os poškodovane plošče sončnih celic na modulu Spekter in na modulu Kvant 1 preverila trdnost opore stolpa Sofora na katerem naj bi med naslednjimi izstopi zamenjala raketni motor. Vesoljca sta zapustila Mir skoraj pol ure prej kot je bilo načrtovano, ker naj bi izenačevanje pritiska zaključila predčasno. Do modula Spekter sta se prepeljala s pomočjo vesoljskega žerjava. Na podnožju poškodovane plošče si pripravljata delovno mesto za popravilo. Na os plošče bosta pritrdila približno poldrugi meter dolgo opornico. Po navedbi NTV naj bi današnji "sprehod", ki je drugi od petih načrtovanih v aprilu, trajal pet ur in pol.
Velika večina Albancev podpira izvajanje smrtne kazni
06. 04. 1998 09.11
Več kot 90 odstotkov Albancev podpira izvajanje smrtne kazni, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po podatkih ankete, ki jo je opravila neka nevladna organizacija, se je 93,6 odstotka vprašanih izreklo za smrtno kazen, in sicer zaradi uboja, posilstva ter ugrabitve, proti izvajanju najhujše kazni pa je bilo le 4,1 odstotka vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev.