bitka
Elan bije bitko obstoja?
11. 02. 2000 14.18
Slovenski proizvajalec smuči Elan in njegova bitka za preživetje vzbuja veliko pozornosti tudi v severni sosedi Avstriji. Danes je begunjskemu podjetju prostor namenil osrednji gospodarski časnik WirtschaftsBlatt, ki je objavil pogovor z direktorjem družbe Vladimirjem Šelebajem. ''Največjo težavo Elana predstavljajo stari dolgovi v višini 700 milijonov šilingov,'' je Avstrijcem ''zaupal'' Šelebaj in predstavil tudi svojo rešitev težav - znani predlog 50-odstotnega odpisa terjatev dobaviteljev, dvoletni odlog poplačila preostalega zneska ter odplačevanje slednjega v naslednjih petih letih.
Dokončni prevzem družbe Mannesmann
11. 02. 2000 08.49
Bitka za prevzem nemškega telefonskega operaterja, družbe Mannesmann, je dokončno sklenjena, saj so delničarji nemške družbe s 60,3-odstotno večino dokončno potrdili sprejem ponudbe za prevzem s strani britanskega mobilnega operaterja Vodafone Airtouch. S prevzemom bo nastala po kapitalizaciji največja evropska družba, ki bo hkrati številka ena na področju mobilne telefonije v svetu. Vrednost nemškega Mannesmanna je v skladu z določili prevzema 166 milijard evrov. Posel je zdaj nepreklicno sklenjen, saj po besedah predstavnikov britanskega operaterja ne vsebuje nikakršnih predhodnih pogojev. Kotacija novih delnic Vodafone Airtouch naj bi se na londonski borzi tako začela že v četrtek, prav tako pa bodo iz frankfurtske borzne kotacije umaknili delnice nemškega Mannesmanna.
Združitev Mannesmanna in Vodafone Airtouch
10. 02. 2000 11.03
Bitka za prevzem nemškega telefonskega operaterja, družbe Mannesmann, je dokončno sklenjena, saj so delničarji nemške družbe s 60,3-odstotno večino dokončno potrdili sprejem ponudbe za prevzem s strani britanskega mobilnega operaterja Vodafone Airtouch. S prevzemom bo nastala po kapitalizaciji največja evropska družba, ki bo hkrati številka ena na področju mobilne telefonije v svetu. Vrednost nemškega Mannesmanna je v skladu z določili prevzema 166 milijard evrov.
Čečenski uporniki zapustili Grozni
02. 02. 2000 20.49
Po štirih mesecih krvavih bojev so uporniki zapustili čečensko prestolnico. Poveljstvo ruskih sil je danes potrdilo, da organiziranega odpora v mestu ni več. Usoda zajetih čečenskih civilistov pa ostaja neznana. Bitka za Grozni sicer že velja za najhujši spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
Bitka proti računalniškemu hrošču še ni dobljena
02. 01. 2000 17.52
Računalniki so prehod v leto 2000 za zdaj dobro prestali, ampak strokovnjaki svarijo, da bitka še ni dobljena. Ponedeljek, prvi delovni dan za večji del sveta, bo namreč prinesel novo preizkušnjo. V nedeljo, ki je bila v muslimanskem svetu že delovni dan, so borzne transakcije v državah Perzijskega zaliva sicer potekale brez zapletov.
Božič preživeli v strelskem jarku
25. 12. 1999 17.54
Devet Britancev je letošnji božič preživelo v strelskem jarku v Flandriji, kjer je med prvo svetovno vojno potekala bitka.
Podpis okvirnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin
17. 12. 1999 12.52
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je včeraj podpisal oziroma formalno razglasil nedavno odobreni okvirni zakon za zaščito jezikovnih in narodnih manjšin. Zakon bo stopil v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu, piše današnji Primorski dnevnik.
Pavletić obiskal predsednika Tudjmana
03. 12. 1999 21.14
Predsednik hrvaškega sabora Vlatko Pavletić je zgodaj zjutraj obiskal bolnišnico Dubrava. Dejal je, da je videl predsednika Tuđmana, vendar nista komunicirala, ker je predsednik počival. Pavletić se je nato v bolnišnici sestal z zdravniškim konzilijem, ki spet ni izdal sporočila o Tuđmanovem zdravstvenem stanju.
Izbrali najboljši hrvaški film
30. 11. 1999 17.57
Film Kdor poje zlo ne misli (Ko pjeva zlo ne misli) režiserja Kreša Golika je po izsledkih ankete filmske revije Holywood najboljši hrvaški film v preteklih 55 letih. Golik je po mnenju bralcev Hollywooda in filmskih kritikov najboljši hrvaški režiser.
Bitka galeriji Tate
01. 11. 1999 10.46
V postelji, ki je kot umetnina v londonski galeriji Tate sprožila burne polemike v javnosti, sta se dva moška pred dnevi spustila v burno ''bitko'' z blazinami in tako za nekaj ur ohromila normalno delovanje razstave. Kot so povedali predstavniki galerije, je mladeniča prijela policija, umetnino Tracey Ermin pa so spet popravili. Postelja - nepostlana, malce zamazana in ''opremljena'' s kondomi ter spodnjim perilom - je kot hudo sporni eksponat razstave v številnih medijih sprožila množične kritike.
Novo zaslišanje Bojana Gričarja
15. 07. 1999 20.20
Pred parlamentarno komisijo, ki raziskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za afero Vič - Holmec, so nastopile ključne priče. Komisija je najprej dokončala zaslišanje Bojana Gričarja, avtorja slovitega poročila o ozadju afere, nato pa je svoje povedal odstavljeni notranji minister Mirko Bandelj. Dveurno zaslišanje Bojana Gričarja je tudi danes potekalo za zaprtimi vrati.
Večer s filmi Giankiana in Lucchijeve
12. 05. 1999 15.38
V Slovenski kinoteki bo drevi ob 20. uri večer filmov dveh raziskovalcev preteklosti in filmskih avtorjev, Yervanta Giankiana in Angele Ricci Lucchi. Večer je kinoteka pripravila v sodelovanju s KinoAteljejem iz Gorice.
Blair: Na Kosovu divja bitka med dobrim in zlim
04. 04. 1999 11.35
Na Kosovu po mnenju britanskega premiera Tonyja Blaira divja ''bitka med dobrim in zlim''. Demokracije, združene v zvezi NATO, se borijo proti brezobzirnemu diktatorju Slobodanom Miloševiču, britanski časnik The Sunday Telegraph danes navaja besede britanskega premiera.
Izredno zanimanje za dokumentarec Bitka za Reko
06. 03. 1999 12.54
V okviru drugega večera v nizu Bitka za mesto, ki ga pripravljata goriški Kinoatelje in Goriška pokrajina, so sinoči v nabito polni dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju predvajali slovensko-škotski dokumentarec Bitka za Reko avtorja Igorja Pedička.
Estonske volitve: Sprememba vlade, a enaka politika
05. 03. 1999 12.53
V Estoniji bodo v nedeljo volili nov parlament. Po raziskavah javnega mnenja bo sedanja desno-sredinska vlada premiera Marta Siimana, ki jo sestavljajo predvsem predstavniki industrijalcev in velikih kmetov, morala oditi s položaja, vendar ne bo prišlo do bistvene spremembe v politični usmeritvi te gospodarsko zelo uspešne baltiške države.
Tožba Onassisove dedinje
28. 10. 1998 09.00
S tožbo očeta trinajstletne dedinje Aristotela Onassisa Atine Roussel se je v ponedeljek začela bitka za 600 milijonov dolarjev vredno dediščino pokojnega grškega ladjarja. Thierry Roussel toži enega od štirih grških porokov Onassisovega sklada Steliosa Papadimitruja, ki upravlja Onassisove ladje in izdaten človekoljubni sklad, ker ga je zmerjal za izkoriščevalca. Roussel bo moral v petek pred sodnike, potem ko so ga štirje poroki obtožili obrekovanja, češ da jim je očital slabo vodenje in nepotizem. Sklad upravlja z bajnim premoženjem do Atinine polnoletnosti.
Umrl Carlos Castaneda
19. 06. 1998 14.37
Carlos Castaneda, oče gibanja New Age, ki je v svojih knjigah popisoval mitične skrivnosti šamana po imenu Don Juan, je umrl. Kot domnevajo, je bil star 72 let. Castanedova prijateljica in upraviteljica njegovega posestva, odvetnica Deborah Drooz, je za petkovo izdajo Los Angeles Timesa povedala, da je umrl za rakom na jetrih 27. aprila letos na svojem domu v Westwoodu. Po njenih besedah Castaneda ni maral pozornosti. "Vedno je poskrbel za to, da ga ljudje ne bi fotografirali ali posneli njegovega glasu." Ravno zaradi tega se odvetnici ni zdelo potrebno, da javnost že prej obvesti o pisateljevi smrti. Castaneda je trdil, da je vajenec indijanskega šamana po imenu Don Juan Matus. Njegovim naukom je sledilo na milijone ljudi po vsem svetu, njegovih deset knjig so prevedli v 17 jezikov in se še naprej dobro prodajajo. Castaneda je leta 1973 doktoriral iz antropologije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Don Juana naj bi srečal v zgodnjih 60-ih letih v Arizoni. Castanedova prva knjiga Učenje Don Juana je ob izdaji leta 1968 postala uspešnica, kakor tudi več knjig - nadaljevanj, ki naj bi sledile Castanedovemu 12 let dolgemu vajeništvu. V slovenščino so med drugim prevedli Orlov dar in Pot v Ištlan ter več del pod skupnim naslovom Bitka za neznano.
LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.