blaginje
Sabina Senčar
05. 10. 2022 11.32
52-letna Sabina Senčar je kandidaturo vložila s 3261 podpisi volivk in volivcev in s podporo stranke Resni.ca.
Ob izteku roka kandidaturo vložila tudi Sabina Senčar
28. 09. 2022 06.23
Ob polnoči se izteče rok, do katerega je na Državno volilno komisijo (DVK) mogoče vložiti kandidature za volitve predsednika republike. Za zdaj kaže, da se bo na oktobrskih volitvah pomerilo vsaj osem kandidatov, končni nabor pa bo znan v začetku oktobra. Predsedniško kandidaturo je vložila tudi ginekologinja Sabina Senčar s 3261 podpisi volivk in volivcev in s podporo stranke Resni.ca, nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl pa napovedane kandidature ne bo vložil.
'Italijanski prijatelj': Krediti so ga zasvojili, nacionalizem zmedel, mafija ugrabila
26. 09. 2022 13.02
Evropa je nov teden začela ob precej razgretem ozračju. Čeprav je bil pričakovan, razplet volitev v Italiji po Evropi dviguje prah in vzbuja nelagodje. Giorgia Meloni svojih stališč ne skriva, zato je vprašanje, kako bo odslej potekalo sodelovanje s to državo, ključno. Še posebej v času, ko je enotnost povezave nujna na najbolj bistvenih vprašanjih – od odnosa do Vladimirja Putina do ekonomskih izzivov. Prav slednji pa naj bi v prihodnjih mesecih politiko postavili v še bolj zapleten položaj, kjer bo usklajevanje političnih in oportunističnih interesov še težje.
'Če bodo države zasledovale imperialne ambicije, bo ogroženo bistvo ZN'
21. 09. 2022 19.13
Predsednik ZDA Joe Biden je nastop na zasedanju Generalne skupščine ZN izkoristil za oster napad na Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina. Rusijo je obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda ter s tem kršenja osnovnih postulatov Ustanovne listine ZN. Prav tako je bil oster glede Putinovih jedrskih groženj. Biden je sicer dejal, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko.
'Vojna pride ne glede na to, kolikokrat si zatrdiš, da ne bo'
12. 09. 2022 17.25
Kljub temu da vojna v Ukrajini divja skoraj 2000 kilometrov stran, se je prebivalcev Bosne in Hercegovine močno dotaknila. Le 30 let je namreč minilo od obdobja, ko so se s krvavo vojno soočali tudi na Balkanskem polotoku. A ne gre le za to, da je vojna po 30 letih znova zajela evropski prostor. Bošnjake skrbi tudi ruska naveza s Srbijo, njihovim agresorjem izpred 30 let. Njihova vzhodna soseda že aktivno spodbuja demonstracije bošnjaških Srbov. Hkrati imajo občutek, da je Zahod nad njimi že davno zamahnil z roko.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40
Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Pahor v Črenšovcih: Za narodno in državljansko skrb smo odgovorni sami
16. 08. 2022 21.25
Na mnoge stvari nimamo odločilnega vpliva, za eno stvar pa smo odgovorni popolnoma sami – za skrb za skupnost, narodno in državljansko, je na osrednji slovesnosti ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Črenšovcih dejal predsednik Pahor in pozval k splošnemu občutku zaupanja v moč skupnosti.
Vojna v Ukrajini razdrla višegrajsko enotnost, Golobov govor redkost
11. 08. 2022 11.20
Foreign Policy je objavil daljšo analizo političnega dogajanja v Evropi. Uvodoma so izpostavili junijski govor Roberta Goloba v Bruslju, kjer je tudi v imenu ostalih držav naslovil energetske probleme Evrope. Opozorili so tudi na oslabljeno Višegrajsko skupino po ruskem napadu na Ukrajino. Ko sta bili Nemčija in Rusija še v dobrih odnosih, se tudi državam vmes, predvsem Poljski in Madžarski, ni bilo treba postavljati v bran kateri izmed velesil. Zdaj, ko so se odnosi med Rusijo in Nemčijo popolnoma izjalovili, se je Poljska nagnila tesneje k Nemčiji, tudi vse ostale države srednje Evrope so se jasno odločile: pripadajo Evropi. Izjema ostaja Madžarska, ki ohranja prijateljske odnose z Rusijo.
Kandidaturo za predsednico napovedala ginekologinja Sabina Senčar
10. 08. 2022 12.45
Ginekologinja Sabina Senčar bo na volitvah za predsednico republike kandidirala s podporo neparlamentarne stranke Resni.ca, s pomočjo katere bo tudi zbirala 3000 podpisov, ki jih v tem primeru potrebuje za vstop v tekmo. Na novinarski konferenci je kritizirala predvsem načine, kako se je politika spopadla z epidemijo covida-19.
Socialni partnerji po letu dni sedli za mizo in našli skupni jezik
15. 07. 2022 12.20
Socialni partnerji so na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po 14 mesecih spet sedli za isto mizo. Po srečanju je bilo slišati, da večjih nesoglasij ni bilo in da so pri bistvenih točkah našli skupen jezik. Zavezali so se tudi k obuditvi socialnega dialoga.
Žrtve vandalizma celo drevesa: Uničili so že osmo brezo v prestolnici
05. 07. 2022 16.57
V prestolnici so žrtve vandalizma vedno pogosteje tudi drevesa, sporočajo z mestne občine Ljubljana. Kot poudarjajo, je to nesprejemljivo. Mestna drevesa so izjemnega pomena za življenje v mestu, kar lahko vidimo prav zdaj, ko pod krošnjami iščemo zatočišče pred razbeljenim betonom. Neznanci so se tako že osemkrat znesli na brezo na Bregu, zato so ji v prestolnici namenili posebno veljavo in jo simbolno povili s skrbjo za življenje.
Pod Najevsko lipo o moči voditeljev: 'Vidimo, kaj lahko en človek naredi človeštvu'
02. 07. 2022 15.19
Na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem je potekalo 31. vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo. Rdeča nit letošnjega srečanja s številno udeležbo politikov vladajoče koalicije so bili razmisleki o tem, kakšen je dober voditelj. Razlog za izbor teme je vojna v Ukrajini, ki je pokazala, "kaj lahko en človek, en voditelj naredi človeštvu", pa tudi zaradi letošnjih trojnih volitev v Sloveniji. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je menila, da mora pravi voditelj v ljudeh prepoznati dobro, gostiteljica srečanja Romana Lesjak pa je poudarila pomen stika z ljudmi.
Zahodna liberalna tradicija in prihajajoča doba umetne inteligence
11. 06. 2022 14.06
Vprašanja okrog umetne inteligence in nove dobe človeške zgodovine, na katero bo imela le-ta nedvomno močan vpliv, vedno bolj prodirajo v splošni diskurz. Nastop umetne inteligence in njena eksponentna rast sta sprožila porast različnih filozofskih, političnih, etičnih strahov, hkrati pa tudi navdušenja nad prihajajočo novo dobo. Toda, če želimo holistično razumeti umetno inteligenco, njen nastop in dobo, ki jo bo (so)oblikovala, moramo razumeti širši politični, družbeni in filozofski kontekst, v katerem se je le-ta rodila in v katerem se (še vedno njen dobršen del – poleg vzpenjajoče se Kitajske) razvija.
ZDA uvedle sankcije proti dvema visokima uradnikoma BiH
07. 06. 2022 06.00
Na ameriški seznam sankcioniranih tujih uradnikov sta se uvrstila predsednik Federacije BiH in minister za zdravje in socialno varstvo Republike Srbske. Kot so zapisali, omenjena visoka uradnika BiH spodkopavata Daytonski mirovni sporazum in s tem ogrožata stabilnost države in regije.
Slovenija po kazalnikih blaginje najboljša pri varnosti, najslabša pri zdravju
04. 06. 2022 12.00
Slovenija po kazalnikih blaginje znotraj EU najbolj pozitivno izstopa po varnosti, pri čemer je po občutku varnosti na vrhu lestvice držav, najslabše pa se je odrezala na področju zdravja, v okviru katerega je pri kazalniku samomori zasedla 26. mesto, je razvidno iz poročila, ki ga je na podlagi smernic OECD pripravilo ministrstvo za delo.
Zakaj smo volivci politično neinformirani? Je nevednost sploh problem?
04. 06. 2022 07.00
Britanska odločitev za izstop iz Evropske unije bo imela hude posledice za gospodarstvo te otoške države. Na srednji in dolgi rok bodo negativne ekonomske učinke čutili ne le podjetniki, marveč tudi navadni ljudje. Manj investicij pomeni manj delovnih mest. Zamejena mednarodna trgovina prinaša zmanjšano realno kupno moč denarnice povprečnega Britanca. Močen upad evropskega priseljevanja v Britanijo ne bo razbremenil državnega proračuna (priseljenci namreč prek davkov vplačajo v državo veliko več, kot dobijo nazaj skozi storitve in transferje), ne bo zmanjšal kriminala in ne bo preprečil domnevno apokaliptičnih kulturnih sprememb.
ZDA med prvimi čestitala novi slovenski vladi
01. 06. 2022 21.03
Nova vlada premierja Roberta Goloba je po potrditvi v DZ prejela čestitke z ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. "ZDA čestitamo predsedniku vlade Robertu Golobu in novi slovenski vladi ob potrditvi v parlamentu," so zapisali. Veselijo se nadaljnjega prijateljstva in sodelovanja med državama.
Ruska vojska po navedbah Kijeva izgubila več kot 30.000 vojakov
29. 05. 2022 13.05
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že 30.150 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske. "Rusija bo dolgoročno izgubila precejšen del svoje blaginje," je medtem v poročilu zapisala nemška centralna banka.
Paradigmatske spremembe in krize: kapitalizem, gospodarstvo in regulacija države
28. 05. 2022 15.22
Pri odzivanju na krize kapitalizma se vloga kapitalistične države v odnosu do regulacije gospodarstva spreminja. Šele velike krize – finančne, gospodarske, vojaške, zdravstvene – dejansko pripeljejo do paradigmatskih sprememb v kapitalizmu. To je stalnica, ki se vleče že vsaj od 20. stoletja naprej. Velika kriza v času prve svetovne vojne in imperialističnega bojevanja za resurse je rezultirala v prvi socialistični revoluciji v Rusiji leta 1917. Ta dogodek je imel vpliv na celoten svet, saj so po tem dogodku različne države in vladajoči razredi iskali načine, kako preprečiti možnost socialistične revolucije in razlaščanje najbogatejših.
Golobu 54 glasov podpore, v DZ že vložil listo ministrskih kandidatov
25. 05. 2022 06.50
V Državnem zboru so glasovali o kandidatu za predsednika vlade. Dr. Robert Golob je bil izvoljen s 54 glasovi podpore. Golob je takoj po objavi rezultatov tudi prisegel. Dejal je, da je hvaležen in ponižen, ker bo lahko državo popeljal "v boljšo prihodnost, ki si jo zaslužimo vsi". Obljubil je, da želi delati v dobro vseh. Golobu so v razpravi podporo izrekli koalicijski poslanci, medtem ko so bili opozicijski precej kritični do načrtov nove koalicije. Golob je sicer v DZ že vložil listo ministrskih kandidatov.
'Svoboda je pomembnejša od svobodne trgovine'
24. 05. 2022 14.09
Trgovanje z avtoritarnimi režimi, kot sta Rusija in Kitajska, ogroža varnost Zahoda, je na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Svoboda je pomembnejša od svobodne trgovine," je dodal.
Človekove pravice: od razrednega kompromisa do neoliberalne prisvojitve
21. 05. 2022 10.25
Leta 1948 je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je bila kompromis med različnimi pogledi, kaj vse sodi v človekove pravice in je nastajala dolgo časa. Pomenljivo in pomembno je, da v tej deklaraciji najdemo štiri vrste pravic: politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je v bistvu odražala specifičnost razmerij moči v povojni konstelaciji: močan socialistični blok in močna keynesianska država blaginje na strani kapitalističnega bloka, znotraj katerih so bile leve stranke in delavski razred (sindikati) izjemno močni.
Kdo sta kandidata za ministra na gospodarskem in finančnem področju?
12. 05. 2022 19.38
Nad javnimi financami naj bi po novem bdel 49-letni diplomirani ekonomist Klemen Boštjančič, ki je zasedal vodilne položaje v različnih podjetjih, javnost pa ga najbolj pozna v vlogi nekdanjega šefa nadzornikov Vegrada in izvršnega direktorja Adrie Airways. Gospodarstvo, ki je trenutno v precej dobri kondiciji, pa naj bi prevzel 51-letni Matjaž Han iz SD. Ta resor je eno večjih presenečenj bodoče vlade – vanj bo namreč po novem sodilo tudi področje športa, ki je bilo doslej združeno z izobraževanjem in znanostjo.
Na Severnem Irskem na oblast stranka, ki se zavzema za združitev z Irsko
08. 05. 2022 15.26
Prvič po okoli sto letih je stranka Sinn Féin, ki se zavzema za združitev Severne Irske z Irsko, osvojila večino sedežev v regionalnem parlamentu. V novi sestavi parlamenta bo imela 27 poslancev, probritanska Demokratična stranka unionistov (DUP) pa je osvojila 25 sedežev, je razvidno iz rezultatov, ki so jih objavili pozno v soboto.
'Konec ideologij' ali zmaga ene ideologije?
30. 04. 2022 14.53
Po koncu druge svetovne vojne, in v prvih letih hladne vojne, je v ameriških politoloških in socioloških krogih prevladovalo ukvarjanje z ideologijo oz. ideologijami. Ena izmed najbolj perečih problematik je bila prihodnost sveta v kontekstu spopada ideologij. Druga širša razprava pa se je nanašala na življenje v času "konca ideologij" v okviru izgradnje močne države blaginje, z močnim delavskim razredom in reguliranim kapitalističnim trgom.
Visoka pričakovanja: 'Naj ne pozabijo, da so državo dobili v upravljanje, in ne v last'
25. 04. 2022 07.23
Predstavniki sindikalnih central ocenjujejo, da so volivci na včerajšnjih državnozborskih volitvah zavrnili smer, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada premierja Janeza Janše. Želijo si obnovitve socialnega dialoga in sklenitve socialnega sporazuma, v šolskem sindikatu pa tudi takojšnjo obravnavo njihovih stavkovnih zahtev. Na drugi strani gospodarstveniki vseh stanovskih združenj opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada, kot sta okrevanje po pandemiji covida-19 in rast cen. V zdravniških vrstah pa od nove vlade pričakujejo prioritetno reševanje težav v zdravstvu.
Podražitve vse večje, plače pa stagnirajo: Kakšne rešitve obljubljajo stranke?
20. 04. 2022 11.47
Osem političnih strank, ki jim je ob začetku našega volilnega projekta kazalo najbolje, smo vprašali, kako bodo poskrbeli za višje prihodke zaposlenih v gospodarstvu, ki navsezadnje tudi niso bili prejemniki dodatkov, ki si jih je v zadnjih letih izplačal javni sektor. Bodo razbremenili obdavčitev dela? Če ja, za koliko? Kako konkretno bodo uredili plačni sistem v javnem sektorju?
V Sloveniji vse več revnih. Kako se bodo s tem spopadle stranke?
12. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, v katerih se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 dvignila stopnja tveganja revščine. Pandemija covida-19 je še poglobila stiske najranljivejših skupin, predvsem pa je pokazala že siceršnje sistemske pomanjkljivosti. V Evropski mreži proti revščini opozarjajo, da je odprava revščine politična odločitev, zato nas je zanimalo, kakšne ukrepe bodo v zvezi s to perečo problematiko sprejele stranke.
Državni program obvladovanja raka v rokah OI: Želijo izboljšati obravnavo bolnikov
04. 04. 2022 14.36
Državni program obvladovanja raka za obdobje 2022–2026 je letos prešel v upravljanje in koordinacijo na Onkološki inštitut, s čimer želijo poskrbeti za še bolj strokoven in operativen način vodenja programa. Pomemben cilj na tem področju po besedah koordinatorke programa Sonje Tomšič je izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. V kratkem se bodo tako že delujočemu kliničnemu registru za kožni melanom pridružili še klinični register za raka pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter prostate. Zaradi vse večjih prostorskih potreb ob naraščanju pojavnosti raka na inštitutu medtem ob podpori ministrstva za zdravje načrtujejo prostorsko širitev.
Gospodarstveniki po soočenju s politiki za odločen 'ja' davčni razbremenitvi najbogatejših
30. 03. 2022 20.12
V kakšni Sloveniji bomo živeli po volitvah? To so predstavnike devetih strank spraševali predstavniki gospodarstva, menedžerji in inovativni podjetniki. In bodoči vladi – kakršna koli že bo – so predali nekaj konkretnih zahtev. Med drugim odločen "ne" vmešavanju politike v nadzorne svete podjetij in odločen "ja" uvedbi razvojne kapice oziroma davčni razbremenitvi najbogatejših.