bližnjevzhodna
Vojska ostaja v Betlehemu
20. 12. 2002 00.00
Izraelska vojska bo za božič ostala v Betlehemu, rojstnem kraju Jezusa Kristusa, vendar bodo vojaško prisotnost omejili na minimum, tako da bodo lahko božične slovesnosti potekale čimbolj nemoteno.
ZDA za preložitev oblikovanja Palestine
13. 12. 2002 00.00
ZDA so se kljub pozivom nekaterih evropskih držav odločile, da bodo preložile uradno predložitev načrta o oblikovanju palestinske države v roku treh let. Bela hiša meni, da še ni prišel pravi čas za sprejetje načrta. Medtem pa je na Bližnjem vzhodu še vedno nemirno.
So preprečili nov samomorilski napad?
07. 12. 2002 00.00
Izraelska vojska je na domu nekega Palestinca – člana gibanja Islamski džihad – našla dvajset kilogramov eksploziva, ki ga je ta nameraval uporabiti v samomorilskem napadu. Kaže, pa da je med predstavniki EU in ZDA vse več nesoglasij glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Palestinci obljubljajo maščevanje
18. 10. 2002 00.00
Palestinske organizacije so napovedale maščevanje za četrtkov uboj šestih Palestincev v palestinskem begunskem taborišču v Rafi. Bližnjevzhodna četverica – EU, ZDA, Rusija in OZN – pa bo novembra predstavila natančen časovni načrt za rešitev bližnjevzhodne krize.
Izrael proti palestinski mirovni pobudi
18. 09. 2002 00.00
Izraelski premier Šaron je zavrnil palestinsko ponudbo za prekinitev napadov na izraelske civiliste kot prvi korak k postopnemu premirju. Na severu Izraela pa se je palestinski samomorilec razstrelil na avtobusni postaji.
Diplomati za mir na Bližnjem vzhodu
22. 08. 2002 00.00
V poskusih za rešitev krize na Bližnjem vzhodu so se na območju Gaze sestali izraelski in palestinski varnostni predstavniki, srečujejo pa se tudi predstavniki palestinskih političnih gibanj. V Parizu so se medtem začeli pogovori o reformah palestinskih avtonomnih oblasti.
Skrajna gibanja nočejo omejiti boja
13. 08. 2002 00.00
Skrajna palestinska gibanja so zavrnila pobudo palestinskih političnih gibanj o odpovedi izvajanja napadov v izraelskem ozemlju. Hamas, Islamski džihad in Brigade mučenikov Al Aksa so napovedala, da bodo nadaljevali boj proti izraelskim ciljem tudi na ozemlju Izraela.
Bližnjevzhodna četverica za državo Palestino
16. 07. 2002 00.00
V New Yorku so se predstavniki ZN, EU, Rusije in ZDA izrekli za ustanovitev neodvisne in demokratične države Palestine. Začetek srečanja je zasenčil napad na izraelski avtobus na Zahodnem bregu, v katerem je umrlo sedem ljudi.
Postavljeni pogoji za mirovno konferenco
12. 05. 2002 00.00
Egiptovski zunanji minister Ahmed Maher je včeraj na srečanju voditeljev Egipta, Sirije in Savdske Aranije dejal, da mirovna konferenca o Bližnjem vzhodu ne more potekati brez palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Sklepno izjavo vrha v Šarm el Šekju bodo voditelji objavili danes.
Powell za obnovitev pogajanj
11. 04. 2002 00.00
Ameriški državni sekretar Powell je prepričan, da se bo bližnjevzhodna kriza nadaljevala, dokler Palestinci in Izraelci ne sedejo za pogajalsko mizo. Predsednik Evropske komisije Prodi pa je posvaril pred prenagljenim odločanjem o sankcijah EU proti Izraelu.
Četverica pozvala Izrael k umiku
10. 04. 2002 00.00
Združeni narodi, ZDA, Evropska unija in Rusija so Izrael na kriznem srečanju v Madridu pozvali, naj se nemudoma umakne s palestinskih ozemelj. Od sprtih strani pa so zahtevali prekinitev ognja in preprečitev razširitve konflikta.
Za zamrznitev odnosov z Izraelom
10. 04. 2002 00.00
Evropski parlament se je zavzel za napotitev mednarodnih enot na Bližnji vzhod. Enote za posredovanje in opazovalce naj bi vodili ZN, članice EU pa bi v njih sodelovale.
Preprečili atentat v Jeruzalemu
01. 02. 2002 00.00
V Jeruzalemu so preprečili nov atentat, ki bi bil prvi te vrste odkar traja bližnjevzhodna kriza.
Na Bližnjem vzhodu spet napeto
18. 10. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu se napetost po atentatu na izraelskega politika Zeevija stopnjuje. Palestinski viri poročajo, da so v eksploziji avtomobila na Zahodnem bregu umrli trije Palestinci.
Spet smrt Palestinca
18. 08. 2001 00.00
Sinoči so izraelski tanki vdrli v palestinsko begunsko taborišče in ubili enega Palestinca ter jih deset ranili. Kljub incidentom pa se nadaljujejo tudi prizadevanja za rešitev bližnjevzhodnega konflikta.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu
17. 04. 2001 00.00
Bližnjevzhodna kriza se še zaostruje. Izraelska vojska je po nočnem obstreljevanju vkorakala nekaj sto metrov globoko v Gazo, ozemlje pod palestinsko oblastjo. Med obstreljevanjem je ena oseba umrla, več kot trideset ljudi je ranjenih. Izraelski napad je izzval velike proteste v Hebronu na Zahodnem bregu.
Znova zaostritev na Bližnjem vzhodu
29. 12. 2000 00.00
V eksploziji obcestne bombe sta bila ubita dva Izraelca, dva pa sta bila ranjena. S tem so se močno zmanjšale možnosti za vsakršno izraelsko-palestinsko dogovarjanje o miru.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
Umrla Leah Rabin
13. 11. 2000 00.00
V Tel Avivu je v nedeljo po hudi bolezni v 72. letu starosti umrla vdova pred petimi leti ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Leah Rabin je po atentatu na soproga, Nobelovega nagrajenca za mir, ki je s palestinskim voditeljem Arafatom leta 93 podpisal mirovni sporazum, pogosto javno zagovarjala popolno sožitje s Palestinci. Zagovornica miru z arabskimi sosedi je umrla za rakom na pljučih. V bolnišnico so jo pripeljali minuli konec tedna, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.
Bush in Gore v boju za glasove
18. 10. 2000 00.00
Tema zadnjega predvolilnega soočenja kandidatov za ameriškega predsednika med teksaškim guvernerjem Georgem Bushem mlajšim in podpredsednikom ZDA Alom Gorom, je bila bližnjevzhodna kriza. Mnenji kandidatov sta se najbolj razšli pri problematiki reševanja svetovnih kriz, v tem trenutku pa je to kriza na Bližnjem vzhodu.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.
Pogovori se nadaljujejo
28. 07. 2000 09.28
Izraelski in palestinski pogajalci naj bi se v nedeljo sešli prvič po neuspelih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu. Sodelavec izraelskega premiera Ehuda Baraka, Gilad Šer, je namreč dejal, da se bosta po njegovih informacijah v nedeljo sešla izraelski pogajalec Oded Eran in palestinski pogajalec Saeb Erakat, pogovarjala pa naj bi se o različnih vprašanjih. Na pogajanjih naj bi bil dosežen velik napredek, še zlasti glede vračanja palestinskih beguncev.
Začenja se odločilna faza pogajanj
24. 07. 2000 14.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je sinoči iz japonske Okinave, kjer je sodeloval na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) predčasno vrnil na bližnjevzhodna mirovna pogajanja v ameriškem Camp Davidu, da bi po trinajstih dnevih pogajanj končno le našli sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Odstopila sirska vlada
07. 03. 2000 21.23
Danes je odstopila sirska vlada. Njen odstop je že sprejel predsednik države Hafez Asad.
Iran razvija biološko orožje?
11. 12. 1998 12.23
Nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani je danes zavrnil obtožbe ZDA, da ta bližnjevzhodna država razvija biološko orožje. Po njegovih besedah skušajo Američani onemogočati razvoj iranske tehnologije s tem pa kažejo svoje neodobravanje do iranske revolucije in neodvisnosti.
Podpis začasnega mirovnega sporazuma o Bližnjem vzhodu
24. 10. 1998 09.59
Palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta sinoči v Beli hiši slovesno podpisala začasni mirovni sporazum o Bližnjem vzhodu, ki odpira pot do pogajanj o dokončnem statusu palestinskih ozemelj. Pogajanja naj bi se začela že v roku desetih dni. Ob tej priložnosti sta politika opozorila, da je na poti do miru obeh ljudstev treba pričakovati udarce, vendar po Arafatovih besedah poti nazaj k nasilju ni. Arafat je izrazil zahvalo Netanjahuju za njegovo pripravljenost na kompromis, izraelski premier pa je pohvalil Arafatov pogum in voljo za izgradnjo miroljubnega sosedstva. Ameriški predsednik Bill Clinton je pred tem oba bližnjevzhodna politika označil kot ''partnerja v miru'' in izrekel priznanje na račun njunega poguma in pripravljenosti na tveganje. Oba se zavedata, da bi zaradi pripravljenosti na kompromis osebno lahko bila izpostavljena večjim nevarnostim, vendar sta se obvezala višjemu cilju. Arafat bo danes popoldne o rezultatih bližnjevzhodnih pogajanj obvestil tudi udeležence srečanja držav članic Evropske unije v Porečah. Arafat se je po sklenjenem sporazumu zahvalil EU za njena prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.
Bližnjevzhodna pogajanja v težavah
05. 05. 1998 16.44
Vse kaže, da se bližnjevzhodna pogajanja v Londonu ob posredovanju ameriške državne sekretarke Madeleine Albright danes brezuspešno nagibajo h koncu. Po podatkih iz palestinskih krogov naj bi palestinski vodja Jaser Arafat v kratkem govoril z britanskim premierom Tonyjem Blairom, po tem pogovoru pa naj bi dal zadnjo izjavo pred svojim odhodom. Po oceni opazovalcev to nakazuje na dejstvo, da razlik glede spornega vprašanja umika izraelskih enot z Zahodnega brega očitno ni bilo moč premostiti. Albrightova se je opoldne sicer vnovič pogovarjala z Arafatom, njuno srečanje pa je bilo le kratke narave. Po nepotrjenih podatkih je Albrightova želela ugotoviti, ali so Palestinci še pripravljeni popustiti. Tudi srečanje Albrightove z Netanjahujem, ki je potekalo pred tem, se je zelo hitro končalo.