bližnjevzhodni
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
Clintonova pobuda za nov bližnjevzhodni vrh
09. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu so se doslej precej hladno odzvali na pobudo ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi za razrešitev krize med Izraelci in Palestinci pripravili nov vrh, ki bi lahko potekal v Egiptu. Do srečanja med Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom bi lahko prišlo že sredi tega tedna.
Gadafi na bližnjevzhodni turneji
03. 10. 2000 00.00
Libijski voditelj Moamer Gadafi je danes začel svojo prvo bližnjevzhodno turnejo po začasni odpravi embarga ZN pred poldrugim letom. Z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom se je Gadafi pogovarjal o pripravah na izredno zasedanje arabskih držav, na katerem naj bi dosegali skupno stališče Arabcev do najpomembnejših vprašanj, predvsem pa do najnovejših Izraelsko –
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Bo španski kralj bližnjevzhodni posrednik
13. 08. 2000 00.00
Izrael je španskega kralja Juana Carlosa zaprosil za posredovanje v bližnjevzhodnem konfliktu. Španski kralj bi
Palestini polnopravno članstvo v ZN?
23. 07. 2000 12.56
Palestinci želijo polnopravno članstvo v Združenih narodih. Izraelski časnik Haaretz, ki se sklicuje na visoke palestinske predstavnike, je zapisal, da Palestinci želijo, da jih priznajo tudi druge mednarodne organizacije. Vodja stalne opazovalne misije Palestincev pri ZN Naser el Kidva je po poročanju Haaretza zaprosil, da bi se smela Palestina že naslednjega zasedanja Generalne skupščine ZN oktobra letos udeležiti kot polnopravna članica.
Jordanski kralj končal obisk v Izraelu
23. 04. 2000 17.46
Jordanski kralj Abdulah II. je končal obisk v izraelskem pomorskem oporišču Eilat ob Rdečem morju, kjer se je z izraelskim premierom Ehudom Barakom pogovarjal o poteku bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Jordanski kralj je Izrael in Palestince pozval, naj čimprej dosežejo sporazum o trajni in mirni rešitvi odprtih vprašanj. Barak pa je ponovil, da Izrael bližnjevzhodni mirovni proces ocenjuje kot ''zgodovinsko priložnost za oblikovanje trajnega miru s sosedi''.
Italijanski premier v Siriji
22. 02. 2000 15.50
Italijanski premier Massimo D'Alema je danes prispel na obisk v Sirijo. Namen obiska naj bi bil vzpodbuditi bližnjevzhodni mirovni proces in v njem okrepiti vlogo Evrope.
Rau se je sestal z Arafatom
19. 02. 2000 13.55
Nemški predsednik Johannes Rau je danes začel dvodnevni obisk avtonomnih palestinskih območij v Izraelu. Ob začetku obiska se je danes v Betlehemu srečal s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.
Večstranski pogovori o Bližnjem vzhodu
01. 02. 2000 09.41
S plenarnim zasedanjem so se danes po večletnem zastoju v Moskvi začeli večstranski bližnjevzhodni mirovni pogovori na ravni zunanjih ministrov. Pod pokroviteljstvom ZDA in Rusije se pogovorov udeležujejo predstavniki Izraela, Egipta, Tunizije, Saudove Arabije, Jordanije in Palestincev ter Norveške, Kitajske, Kanade, Japonske, ZDA in Evropske unije. Osrednje teme srečanja so varnostna, gospodarska in okoljevarstvena vprašanja, problematika beguncev ter vprašanja oborožitve.
Izrael bo poslal svoje pogajalce
21. 01. 2000 21.46
Izrael bo na morebitne izraelsko-sirske mirovne pogovore v Washingtonu poslal nižje rangirane pogajalce, trdijo visoki izraelski diplomatski viri. >>Izrael se strinja z načeli predlogov ameriške administracije, ki od Izraelcev pričakuje čimprejšnji odgovor na njihove predloge mirovnega sporazuma. Pogajalci bodo v ZDA odšli že sredi naslednjega tedna.<< Sirijci hočejo popoln izraelski umik z Golanske planote, ki so jo Izreaelci zasedli leta 1967 v bližnjevzhodni vojni. Izrael se pa želijo osredotočiti na normalizacijo odnosov in varnostna zagotovila.
Albrightova se je sešla z Arafatom
09. 12. 1999 09.12
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj v Ramali začela pogovore s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom o izraelsko-palestinskih pogajanjih.
Albrightova na bližnjevzhodni turneji
07. 12. 1999 11.26
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj začela štiridnevno bližnjevzhodno turnejo, kjer bo skušala najti podporo Saudove Arabije pri olajšanju poti k arabsko-izraelskemu miru. Včeraj se je sestala s kraljem Fahdom in princem Abdullahom in se jima zahvalila za pomoč Palestincem in obenem izrazila skrb nad podporo Irana nasprotnikom mirovnega procesa. Albrightova je dejala, da si pomoč Saudove Arabije predstavlja v obliki kreiranja atmosfere, ki bi pripomogla k čim širšem sodelovanju v mirovnem procesu.
Začetek pogovorov Clinton-Barak
01. 11. 1999 19.52
V Oslu, kjer poteka dvodnevni bližnjevzhodni vrh, sta popoldne začela pogovore ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak. Pred srečanjem sogovornika nista dajala izjav.
Začetek bližnjevzhodnega vrha
01. 11. 1999 12.49
V norveški prestolnici se je danes začel dvodnevni bližnjevzhodni vrh, na katerem bodo udeleženci začeli vprašanja mirovnega procesa.
Barak proti terorizmu s sodelovanjem palestinskih oblasti
10. 08. 1999 17.36
Izraelski premier Ehud Barak je po današnjem napadu, v katerem je bilo ranjenih 12 izraelskih vojakov, zatrdil, da se bodo borili proti terorizmu v sodelovanju s palestinskimi samoupravnimi oblastmi.
Sirski predsednik sprejel finsko zunanjo ministrico
05. 08. 1999 19.20
Finsko zunanjo ministrico Tarjo Halonen je danes v Damasku, kjer se mudi v okviru bližnjevzhodne turneje, osredotočene na izraelsko-palestinski mirovni proces, sprejel sirski predsednik Hafez al-Asad.
Arafat pozval EU k podpori
03. 08. 1999 17.47
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes Evropsko unijo pozval, naj posreduje pri izraelskih oblasteh, da bodo te čimprej začele izvajati bližnjevzhodni mirovni dogovor.
Arafat sprejel predstavnike skrajne palestinske frakcije
01. 08. 1999 12.19
Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes sestal s predstavniki skrajne palestinske frakcije PFLP, ki nasprotuje mirovnemu sporazumu z Izraelom. To je prvo srečanje Arafata s predstavniki PFLP, potem ko je bil leta 1993 podpisan bližnjevzhodni mirovni sporazum.
Barak zaprosil za novo pomoč
21. 07. 1999 08.05
Izraelski premier Ehud Barak je ameriške poslance zaprosil, naj ugodijo zahtevi Bele hiše glede povišanja finančne pomoči Izraelu.
Mubarak na obisku v ZDA
01. 07. 1999 21.17
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je na novinarski konferenci po današnjih pogovorih z ameriškim kolegom Billom Clintonom v Washingtonu dejal, da se je pripravljen srečati z arabskimi in izraelskimi voditelji, da bi oživili bližnjevzhodni mirovni proces.
Izraelci oblikujejo novo vlado
23. 06. 1999 16.49
Palestinsko vodstvo je danes izrazilo zaskrbljenost nad morebitnim oblikovanjem koalicijske vlade novoizvoljenega izraelskega premiera Ehuda Baraka s stranko Likud, ki jo vodi nekdanji premier Benjamin Netanjahu.
Arabska liga ne pričakuje veliko pozitivnega od volitev
15. 05. 1999 17.51
Arabska liga v primeru ponovne zmage izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na volitvah ne pričakuje veliko pozitivnega za bližnjevzhodni mirovni proces. Generalni sekretar Arabske lige Esmat Abdel Meguid je v pogovoru za današnjo izdajo kairskega dnevnika al Ahram opozoril, da so volitve povsem notranja zadeva Izraela.
Palestinci pozvali Izraelce, naj volijo za mir
15. 05. 1999 08.07
Palestinske oblasti so danes pozvale Izraelce, naj na ponedeljkovih parlamentarnih volitvah ''volijo za mir''.