blic

Preložili obravnavo o Đinđićevi razrešitvi
20. 03. 2002 00.00
Prvo sejo prvega rednega zasedanja srbske skupščine, na kateri naj bi obravnavali tudi predlog Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja o razrešitvi predsednika vlade Zorana Đinđića, so preložili na 27. marec.

Perišić naj odstopi
18. 03. 2002 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na današnji redni novinarski konferenci povedal, da bi srbska vlada morala prevzeti del odgovornosti zaradi svojega podpredsednika Momčila Perišića, ki je bil priprt zaradi suma, da je vohunil za ZDA.

Pobegli zaporniki že v tujini?
07. 12. 2001 00.00
Še vedno ni znano, kje se nahajajo štirje pobegli zaporniki iz zapora v Sremski Mitrovici, med katerimi sta tudi Slovenca Marko Oselj in Damjan Puzavac.

Koštunica o sodelovanju s Haagom
10. 11. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica meni, da brez zakonskega okvirja sodelovanje s haaškim sodiščem ni mogoče.

Najbogatejši Srb je težak 5 milijard mark
07. 11. 2001 00.00
Medtem ko so bili tisti, ki so obogateli v času Miloševićevega režima, do vratu vpleteni v politiko, pa je nova garda bogatašev prepričana, da je politika zabava za reveže in bedake.

Beograd zavrača Ruplovo ponudbo
15. 09. 2001 00.00
Jugoslovanske oblasti zavračajo ponudbo ministra Rupla, ki je med obiskom Podgorice ponudil pomoč Slovenije Črni gori in Srbiji pri njunem prizadevanju, da rešita medsebojne odnose.

DOS o krizi v vladi
29. 08. 2001 00.00
Večina vodij srbske vladajoče koalicije Demokratične opozicije Srbije je izrazila zadovoljstvo nad načinom pogovora na sinočnjem sestanku vodstva DOS o krizi v srbski vladi.

Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.

Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.

Sodelovanje Slovenije in ZRJ
01. 07. 2001 00.00
Slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje je v pogovoru za enega najbolj priljubljenih beograjskih časnikov Blic povedal, da Slovenija že pripravlja zakonske okvire za sodelovanje z Zvezno republiko Jugoslavijo, ki naj bi zagotovili delovanje slovenskih družb v tej državi. Dodal je še, da bosta v kratkem ratificirana sporazuma o izogibanju dvojnem obdavčevanju in o varstvu naložb.

Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.

Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.

Ustavni okvir za volitve na Kosovu
15. 05. 2001 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Hans Haekkerup je podpisal ustavni okvir za prehodno samoupravo Kosova in to označil za zelo pomemben korak za prihodnost pokrajine. Ustavni okvir bo omogočil izpeljavo parlamentarnih volitev na Kosovu, ki so napovedane za 17. november letos. Haekkerupov koncept namreč predvideva, da bi ta jugoslovanska pokrajina postala parlamentarna demokracija z lastnim predsednikom. Beograd in srbski voditelji na Kosovu so ustavni okvir označili kot nesprejemljiv, saj bodo Srbi izključeni iz političnega življenja v pokrajini, je poročal beograjski časnik Blic. Dokumentu nasprotuje tudi vodja kosovskih Albancev Hashim Thaqi.

Novi spopadi na jugu Srbije
30. 04. 2001 00.00
Albanski skrajneži so sinoči z minometi napadli srbsko vas v bližini Bujanovca. Popoldan pa so se na jugu Srbije vneli spopadi. Albanski viri poročajo, da so jugoslovanske sile silovito napadle položaje upornikov na varnostnem območju. Podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović pa je v intervjuju za beograjski časnik Blic izjavil, da naj bi bil potrjen prihod varnostnih enot v sektor B varnostnega območja na jugu Srbije. Načrt je srbska stran Natu predstavila v Bruslju. 

Nato načeloma za srbski načrt
30. 04. 2001 00.00
Načrt o prihodu srbskih enot v sektor B varnostnega območja na jugu Srbije, ki ga je srbska stran predstavila predstavnikom zveze Nato v Bruslju, je načeloma sprejet. To je v pogovoru za časnik Blic izjavil koordinator za jug Srbije in podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović. Čović je ob tem dodal, da datum prihoda varnostnih enot še ni določen.

Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.

Srbija brez tretjega operaterja
15. 03. 2001 00.00
Predstavniki sindikata srbskega Telekoma in PTT naj bi na sredinem sestanku s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem in ministrico za telekomunikacije Marijo Rašeta-Vukosavljević med drugim dosegli dogovor, da v Srbiji do leta 2005 ne bo tretjega operaterja mobilne telefonije. Zvezni minister za telekomunikacije Boris Tadić je že zanikal, da bi premier 195144inđić redstavnikom sindikatov dal takšno obljubo. Kot je znano, je zanimanje za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije izrazil tudi slovenski Mobitel.

Posebni pogoji za Mercator
08. 03. 2001 00.00
Največja slovenska trgovinska družba Mercator namerava graditi trgovske centre tudi v Novem Sadu in Beogradu. Kot so sporočili iz Mercatorja, so pred dobrimi 14 dnevi svoj koncept prihoda na srbski trg predstavili tudi srbskemu ministru za trgovino in turizem Slobodanu Milosavljeviću. Ta je ob tem med drugim izrazil željo, da se srbska trgovina, pred vstopom Mercatorja, zavaruje z nekaterimi pogoji. Predstavniki Mercatorja pa so mu pojasnili, da Mercator s svojimi trgovinskimi centri vedno prispeva k razvoju okolja, v katerem gradi.

Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.

Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.

Zaupanje v slovenske izdelke
04. 02. 2001 00.00
Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla beograjska agencija Partner, je pokazala, da je pred razpadom SFRJ 85,8 odstotka vprašanih imelo navado kupovati izdelke slovenskih podjetij, 80 odstotkov pa jih je izrecno poudarilo, da so jih pripravljeni kupovati tudi v prihodnje. Izsledke te raziskave je objavil beograjski dnevnik Blic v komentarju z naslovom Dobrega imena ni mogoče nikoli pozabiti.

Bo Visković veleposlanik?
03. 02. 2001 00.00
Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.

ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.

ZRJ bi morala razglasiti državni bankrot
21. 01. 2001 00.00
Po več kot desetletni vladavini Slobodana Miloševića je ZRJ bankrotirana država, menijo nekateri gospodarski strokovnjaki. Dolg ZRJ do tujine znaša 13,4 milijarde ameriških dolarjev, notranji dolg pa že 17,4 milijarde dolarjev, tako je celotni javni dolg presegel vrednost letnega družbenega proizvoda. Prav zaradi tega bi morala vlada razglasiti državni bankrot, je za beograjski časnik Blic nedelje dejal ekonomist Ljubomir Madzar.

Znova plačilni promet ZRJ s Hrvaško
26. 12. 2000 00.00
Po desetletnem premoru je od danes v skladu s sporazumom beograjske Komercialne banke in zagrebške Privredne banke spet vzpostavljen plačilni promet med ZRJ in Hrvaško, v jutrišnji izdaji piše beograjski časnik Blic. Kot je za časnik povedal direktor Komercialne banke Ljubomir Mihajlović, bosta banki v začetku prihodnjega leta podpisali še memorandum o poslovnem sodelovanju, s katerim bosta zagotovili pogoje za kreditiranje zunanjetrgovinskih poslov med ZRJ in Hrvaško. Blic še navaja, da se bo s podpisom memoranduma utrdila tudi recipročnost pri kreditiranju gospodarstva, izdajanju garancij in odpiranju akreditivov.

V ZRJ 1400 nevladnih organizacij
24. 12. 2000 00.00
V ZR Jugoslaviji se je število nevladnih organizacij podvojilo po trimesečnih protestnih demonstracijah pozimi 1996/1997 in jih je sedaj približno 1400, piše beograjski zasebni dnevnik Blic. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo registriranih kar 500 novih nevladnih organizacij.

Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.

Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.

NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.