bloka
Demokrati na volitve z Zelenimi
11. 08. 2000 00.00
Pri Demokratski stranki Slovenije (DS) se je ideja o ustanovitvi t.i. tretjega bloka udejanila po najboljši možni poti, meni predsednik stranke Mirko Macher, saj bodo na jesenskih državnozborskih volitvah verjetno nastopili na skupni kandidatni listi z Zelenimi Slovenije, poleg tega pa bodo sodelovali tudi z drugimi političnimi opcijami in civilnimi družbami, ki nimajo svojih list in v koaliciji DS in zelenih vidijo možnost uveljavitve svojih interesov. Kot je Macher povedal na novinarski konferenci, v stranki že pripravljajo kandidatne liste za volitve in promocijo programa stranke ter kandidatov, na predvolilni konferenci stranke v Mariboru, ki bo 9. septembra, pa bodo tudi potrdili strankine kandidate za nastop na volitvah.
V Celju ponovni razpis za gradnjo
04. 08. 2000 11.57
V Uradnem listu RS je znova objavljen razpis celjskega stanovanjskega sklada za gradnjo 64-stanovanjskega bloka na Dolgem polju v Celju, saj je prvi razpis državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zaradi ugotovljenih pravno formalnih nepravilnosti v postopku 13. julija letos razveljavila. Kot je povedal direktor Stanovanjskega sklada Celje Slavko Sotlar, so v ponovnem razpisu, ki ga je pregledala tudi državna revizijska komisija, kriteriji in merila za izbor gradbenika natančneje opredeljeni.
Odvzem licence razburja Evropo
10. 06. 2000 08.50
Predsednica Beogradske banke Borka Vučić v pogovoru za provladno Politiko ni mogla niti potrditi niti zanikati vesti agencije Reuters in ciprskega časnika Cyprus Mail, da namerava ciprska centralna banka tej beograjski banki kmalu odvzeti delovno licenco za njeno off-shore banko IBU v Nikoziji. Politika piše, da je novica o umiku licence razburila duhove ne samo v Beogradski banki, temveč tudi v drugih bančnih krogih, in to ''večinoma iz republik nekdanje Jugoslavije pa tudi v več državah nekdanjega vzhodnega bloka''. Provladni dnevnik posebej izpostavlja, da se agencija Reuters v svoji vesti, na katero se je pozneje oprl časnik Cyprus Mail, ne sklicuje na uradne vire iz Centralne banke Cipra, niti ne na vladne ali poslovne kroge. Beogradska banka je IBU banko na Cipru ustanovila konec 70. let, v desetih letih delovanja pa je postala ''ne samo ena največjih off-shore bank na Cipru, ampak tudi vzgled za širšo bančno skupnost v Evropi, zlasti pa za nekdanje vzhodne države.
Ušel oblak žveplovega dioksida
22. 05. 2000 21.32
Oblak žveplovega dioksida, ki je ušel iz neke termoelektrarne na jugozahodu Turčije, je ogrozil prebivalce mesta Yatagan. Župan mesta Hasmet Isik je povedal, da je nekaj ljudi poiskalo zdravniško pomoč zaradi težav z dihanjem, je poročala turška agencija Anadolu. Prebivalce v okolici termoelektrarne so opozorili, naj ne zapuščajo hiš, dva bloka termoelektrarne pa so iz preventivnih razlogov izklopili. Brezbarven plin žveplov dioksid lahko že v manjših količinah povzroči težave z dihanjem in motnje vida, v večjih količinah pa je tudi smrtno nevaren.
Kdo bo na čelu družb?
22. 05. 2000 20.47
Desne stranke, ki poskušajo postaviti prehodno vlado, so bile vedno najbolj kritične do nadzora levice nad gospodarstvom. Očitki o rdečih direktorjih so stalnica v politiki. Zato mnogi ocenjujejo, da bo ob izvolitvi nove vlade moč pričakovati tudi poskuse kadrovskih zamenjav v vrhovih podjetij in ustanov, ki jih nadzoruje vlada.
Raketa razdejala stanovanjski blok
22. 04. 2000 13.45
Četrtkovo razdejanje stanovanjskega bloka v ukrajinskem mestu Brovari blizu Kijeva naj bi povzročil zablodeli izstrelek zemlja - zemlja. Tako je poročala ruska tiskovna agencija, ki se je sklicevala na neimenovanega visokega uslužbenca ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve. Uslužbenec naj bi zatrdil, da so na kraju nesreče našli ostanke rakete. Preiskovalna skupina naj bi v stanovanjskem bloku opazila značilne posledice, ki nastanejo zaradi ''zadetka rakete v cilj'' in zdaj naj bi že izključili, da bi šlo lahko za eksplozivno napravo ali pa eksplozijo plina.
Primakov kandidat za predsednika dume
13. 01. 2000 21.35
Nekdanji ruski premier Jevgenij Primakov bo kandidiral za predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, se je danes izvedelo iz ruskih parlamentarnih virov.
Začel se je 11. filmski festival Alpe Adria Cinema
13. 01. 2000 19.08
V gledališču Miela v Trstu so predstavili že 11. mednarodni filmski festival Alpe Adria Cinema, ki bo v Trstu od 15. do 22. januarja. Celovečerne in kratke filme so prireditelji, umetniški vodja festivala Annamaria Percavassi ter filmska kritika Sergio Grmek Germani in Tiziana Finzi, razvrstili v šest sekcij oz. sklopov. V prvem sklopu - izboru najnovejših filmov iz držav nekdanjega vzhodnega bloka - bo predvajan tudi slovenski V leru režiserja Janeza Burgerja.
Gasilci na božični dan večkrat posredovali
26. 12. 1999 12.52
Na božični dan so, kot kažejo podatki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo, imeli gasilci kar precej dela, saj so posredovali pri šestih požarih na objektih, enem na prometnem sredstvu ter dveh drugih požarih.
6,2% gospodarska rast na Kubi
17. 12. 1999 12.55
Kubanski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se leta 1999 na Kubi povečal za 6,2 odstotka. Visoki državni uradniki pa poudarjajo, da so uspešnim rezultatom botrovali predvsem višje cene nafte in povečana učinkovitost gospodarstva. Od leta 1994 je Kuba letno beležila približno štiriodstotno gospodarsko rast, ki je bila posledica uspešnih reform po kolapsu gospodarstva ob razpadu Sovjetske zveze - največjega kubanskega donorja.
Vlada nasprotuje združevanju bank
09. 12. 1999 16.18
Poljska centralna banka je odobrila združitev dveh največjih poljskih bank. Toda mnenje centralne banke ni ustavilo vlade, ki združevanju nasprotuje. Z združitvijo bi tako poljski banki Handlowy in BRE postali največja finančna institucija v Vzhodni Evropi.
Daljnovodna povezava z Madžarsko uradno odprta
26. 11. 1999 16.04
Z današnjim dnem je tudi uradno začel obratovati 400-kilovoltni daljnovod Heviz (Madžarska) - Tumbri (Hrvaška), s čimer bo omogočena večja izmenjava električne energije med vzhodno in zahodno Evropo. Kot so sporočili iz Elektra - Slovenije (Eles) je bil vklop koordiniran iz njihovega republiškega dispečerskega centra, ki vodi obratovanje slovensko-hrvaškega regulacijskega bloka.
Slovenija najmanj problematična kandidatka za EU
22. 11. 1999 10.58
Slovenija je včeraj na najbolj poslušanem berlinskem radiu 100,6 doživela temeljito in obsežno predstavitev, v kateri je bilo jasno ugotovljeno, da je med vsemi državami nekdanjega komunističnega bloka najrazvitejša, z najvišjim življenjskim standardom in zato najmanj problematična kandidatka za EU, je davi poročal Radio Slovenija.
Umrl Andras Hegedues, podpisnik Varšavskega pakta
25. 10. 1999 13.18
V Budimpešti je minulo soboto umrl nekdanji madžarski premier Andras Hegedues, ki je leta 1956 izdal odlok, v skladu s katerim je Rdeča armada zadušila ljudsko vstajo, pozneje pa je postal glavni nasprotnik prosovjetskega režima.
Ustanovljen Blok Žirinovskega
13. 10. 1999 19.10
Na skupnem kongresu Liberalne demokratske stranke Rusije (LDPR), gibanja Preporod Rusije ter Ruske zveze svobodne mladine so ustanovili nov volilni blok, t.i. Blok Žirinovskega.
Schroeder v Pragi
30. 09. 1999 18.13
Nemški kancler Gerhard Schroeder je med današnjim krajšim obiskom na Češkem dejal, da si EU mora prizadevati za sprejem novih članic v letu 2003.
Proton K uspešno utiril satelit LMI-1
27. 09. 1999 11.05
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ponoči ob 0.30 po srednjevropskem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je za družbo Lockheed Martin Intersputnik (LMI) na pot proti geostacionarni orbiti uspešno utirila komunikacijski satelit LMI-1.
Eksplozija v Moskvi terjala 32 življenj
10. 09. 1999 09.35
V eksploziji stanovanjskega bloka v Moskvi je umrlo najmanj 32 ljudi, tudi otrok. Ranjenih je 249 ljudi, bojijo pa se, da je pod ruševinami še 60 oseb.
Vlada razglasila 73 kulturnih spomenikov državnega pomena
09. 09. 1999 19.58
Vlada je na današnji seji razglasila 73 kulturnih objektov za kulturne spomenike državnega pomena. S tem bo omogočen enoten sistem varovanja kulturne dediščine, država pa bo primorana k bolj odgovornemu odnosu do pomembne kulturne dediščine tako v strokovnem kot tudi finančnem pogledu. Postopki denacionalizacije zaradi današnje odločitve vlade ne bodo ovirani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez Uranjek.
Madžarska zanimiva za tuje investitorje
26. 08. 1999 09.10
Madžarska za avstrijske vlagatelje še naprej ostaja najbolj priljubljena država v srednji in vzhodni Evropi. Po predhodnih podatkih avstrijskega ministrstva za gospodarske dejavnosti se je na Madžarsko lani steklo kar 34 odstotkov vseh neposrednih investicij avstrijskih državljanov v srednji in vzhodni Evropi. Madžarski sledijo Slovenija, Hrvaška, Poljska, Češka in Slovaška. Avstrijski kapital je močno prisoten predvsem v sosednjih državah, skupaj pa Avstrija s 60 odstotki vlaganj v države nekdanjega vzhodnega bloka močno presega evropsko povprečje vlaganj v države omenjenega območja. Med državami nekdanjega vzhodnega bloka je zanimanje avstrijskih vlagateljev najmanjše za baltiške države, Ukrajino in Belorusijo.
Deseta obletnica začetka padca Berlinskega zidu
07. 08. 1999 19.35
Jutri bo minilo natanko deset let, odkar se je v Berlinu začela drama vzhodnonemških beguncev, ki je nekaj mesecev kasneje privedla do padca Berlinskega zidu. Osmega avgusta 1989 je namreč 130 vzhodnonemških državljanov zasedlo veleposlaništvo ZR Nemčije v Berlinu in zahtevalo, da jim dovolijo odpotovati na Zahod. Po pettedenski zasedbi veleposlaništva so se begunci vrnili na svoje domove, toda taktika pritiska je obrodila sadove, saj je 11. septembra Madžarska odprla mejo z Avstrijo in začel se je beg neskončnih kolon vzhodnih Nemcev na drugo stran železne zavese.
Odpravljanje posledic eksplozije plina v Ferkovi ulici v Mariboru
15. 03. 1999 16.47
Na mestni občini Maribor so se dopoldne sestali predstavniki vseh služb, pristojnih za odpravo posledic včerajšnje katastrofalne eksplozije plina v Ferkovi ulici 15 v Mariboru, zaradi katere so morali iz bloka s 87 stanovanji začasno izseliti vseh 193 stanovalcev. Po neuradnih podatkih je nesrečo, v kateri je ena oseba umrla, pet pa je bilo ranjenih, povzročil starostnik, ki je prerezal plinsko cev, ker je želel narediti samomor.
Srbski poslanci v BiH zamrznili mandate v parlamentu BiH
07. 03. 1999 12.24
Enajst srbskih poslancev v zveznem parlamentu BiH je v Banja Luki danes napovedalo, da bo iz protesta proti odločitvi mednarodne arbitražne komisije o Brčkem začasno prekinilo svoje delo v zveznem parlamentu.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Proton K utiril Telstar 6 v začasno orbito
15. 02. 1999 10.16
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) davi ob 6.12 po srednjeevropskem času izstrelile rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K. Po predvidoma devetih minutah in 49 sekundah se je dodatna raketna stopnja blok DM z ameriškim telekomunikacijskim satelitom Telstar 6 utirila v začasno 200 km visoko orbito.
Nuklearke v Rusiji proizvedle manj energije, na Slovaškem pa več
21. 01. 1999 08.15
Ruske jedrske elektrarne so lani proizvedle 103,5 milijarde kWh električne energije, kar je 4,4 odstotka manj kot leto poprej. Strokovnjaki so našteli za skoraj četrtino več okvar kot v letu 1997, medtem ko se je število nenačrtovanih zaustavitev povečalo za polovico. Na Slovaškem pa je jedrska elektrarna Mohovce lani povečala proizvodnjo za 5,5 odstotka na 11,4 milijarde kWh. Kot navaja agencija NucNet, gre povečanje pripisati predvsem začetku obratovanja bloka Mohovce 1. Delež nuklearke v proizvodnji električne energije na Slovaškem je znašal dobrih 40 odstotkov, poraba električne energije pa se je lani povzpela za odstotek.
DZ začel že 30. izredno zasedanje
15. 12. 1998 15.12
Državni zbor (DZ) je začel že 30. izredno zasedanje, na katerem naj bi tudi sprejeli državni proračun za leto 1999. V dopolnjenem predlogu proračuna '99 vlade so glede na prvotni predlog odhodki višji za dobre dve milijardi tolarjev in znašajo 960,7 milijard tolarjev. Dopolnjen predlog proračuna predvideva na prihodkovni strani 930,8 milijard tolarjev in je za 2,1 milijarde tolarjev večji kot v prvotnem predlogu proračuna. Proračunski primanjkljaj je tudi v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnje leto ostal enak in je predviden v višini 29,8 milijard tolarjev. Vlada v dopolnjenem predlogu proračuna '99 predlaga povečanje skupnega obsega zadolževanja državne blagajne za 10,5 milijard tolarjev. Tako naj bi skupni obseg potrebnega zadolževanja za leto 1999 znašal 108,3 milijarde tolarjev.
Vzhodna Evropa v vse večji revščini
31. 10. 1998 10.53
V 90-ih letih je v državah nekdanjega vzhodnega bloka prag revščine prestopilo več kot 150 milijonov ljudi, v svojem poročilu o socialnem položaju v državah v prehodu ugotavlja Program ZN za razvoj.
Skorajšnja izročitev Nade Šakić
07. 10. 1998 09.19
Argentinski zunanji minister Guido di Tella je v torek podpisal odlok o izročitvi Nade Luburić-Šakić, ki je obtožena zločinov v drugi svetovni vojni, poroča agencija Associated Press. Predstavnik argentinskega zunanjega ministrstva je povedal, da bi do izročitve Šakićeve Hrvaški lahko prišlo v prihodnjih desetih dneh.