bo za
Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.
Oktober ugoden za proizvajalce avtomobilskih plaščev
17. 11. 1997 00.00
- Ledeni oktober je dohodek od prodaje zimskih gum prinesel prej, kot je bilo pričakovati. Predstavnik proizvajalca pnevmatik Pirelli je konec tedna v Brandenburgu povedal, da se je prodaja zimskih gum letos začela prej kot ponavadi. Zaradi hude lanske zime so skladišča večine prodajaln povsem prazna.
Napoved za Slovenijo
14. 11. 1997 00.00
Danes bo sprva še oblačno, dež bo postopno ponehal tudi v vzhodni Sloveniji. Čez dan se bo v zahodnih in osrednjih krajih delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14. Jutri bo pretežno jasno, le v severovzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 2 do 3, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Uvodni tekmi smučarjev skakalcev naslednji vikend odpadeta
14. 11. 1997 00.00
Uvodni tekmi v novi sezoni za celinski pokal smučarjev skakalcev, ki bi morali biti v norveškem Gjerdru v petek, 21. novembra, ter soboto, 22. novembra, bosta odpadli. Prireditelji, ki so skušali prvič testirati novo napravo, le te še niso dokončali, za nameček pa imajo tudi premalo snega. Prva tekma v novi sezoni za celinski pokal bo tako 13. in 14. decembra v francoskem Chamonixu, tekmovanje v svetovnem pokalu pa se bo pričelo 29. in 30. novembra na olimpijski skakalnici v Lillehammerju na Norveškem.
Benetton odprl prvo veletrgovino v Južni Ameriki
14. 11. 1997 00.00
Italijanski modni koncern Benetton je ta teden v brazilskem Sao Paulu odprl svojo prvo veletrgovino v Južni Ameriki. S 1000 kvadratnimi metri prodajnih površin je to tretja največja trgovina verige Benetton na svetu. Benetton bo v Sao Paulu poleg oblačil za odrasle prodajal predvsem otroška oblačila znamk 012 in Zerotondo, s katerima obvladuje največji tržni delež v Braziliji. Poleg tega namerava Benetton v najpomembnejših brazilskih mestih odpeti še deset trgovin. Benetton ima trenutno v Južni Ameriki 300 poslovalnic.
86 članov komisije zapustilo Irak, VS ostro obsodil njihov izgon
14. 11. 1997 00.00
Varnostni svet ZN je najostreje obsodil izgon ameriških članov komisije ZN za nadzor nad iraškim razoroževanjem (UNSCOM). V izjavi, ki jo je pozno včeraj podal predsedujoči VS ZN Qin Huasun (Kitajska), je Varnostni svet zahteval <i>takojšen in brezpogojen umik tega ukrepa, ki je posebni komisiji preprečil izpolnjevanje njenih nalog </i>. Varnostni svet je poleg tega izrazil zahtevo, da <i>se Irak nemudoma in v skladu s svojimi obveznostmi ukloni resolucijam ZN</i>; v nasprotnem primeru pa je opozoril pred resnimi posledicami. Najvišji organ ZN je izrazil popolno podporo vodji komisije UNSCOM Richardu Butlerju ter mednarodnim oblastem za jedrsko energijo pri izpolnjevanju njunih mandatov. VS je poudaril še, da iraška vlada prevzema polno odgovornost za varnost osebja in opremo komisije ZN ter njenega osebja. Irak je zapustilo 84 članov posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka, 19 pa jih bo v tej državi še ostalo. Šest ameriških inšpektorjev, ki jih je Bagdad izgnal, je po kopnem odpotovalo v Jordanijo. Iraško-jordansko mejo so prečkali okoli 7. ure zjutraj.
Napoved za sosedne pokrajine
14. 11. 1997 00.00
V sosednjih krajih Italije in ob Jadranu se bo zjasnilo, drugod bo še pretežno oblačno. Na Madžarskem ter v vzhodni Avstriji in Hrvaški bo danes še deževalo.
Generalni sekretar zveze NATO jutri v Švici
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar zveze NATO <b>Javier Solana</b> bo jutri pripotoval na uradni in delovni obisk v Švico. To bo prvi obisk kakšnega generalnega sekretarja zveze NATO v nevtralni Švici, ki ni članica ne zveze NATO ne Združenih narodov niti Evropske unije. Med obiskom v Bernu se bo Solana srečal s švicarskim zunanjim ministrom Flaviom Cottijem, obrambnim ministrom Adolfom Ogijem, vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Arthirjem Lienerjem ter s predstavniki parlamentarne komisije za varnostno politiko. Zaradi posebnega statusa Švice naj bi bilo srečanje po ocenah opazovalcev zgodovinskega pomena; v njem vidijo predvsem začetek procesa približevanja te države zvezi NATO.
Tone Pavček bo prejel nagrado Večernica
13. 11. 1997 00.00
Nagrado Večernica za najboljše lani izdano mladinsko leposlovno delo bo po soglasni odločitvi petčlanske žirije prejel pesnik <b>Tone Pavček</b> za zbirko Majnice, Fulaste pesmi. Nagrado v vrednosti 650.000 tolarjev podeljuje ČZP Večer. Podelitev Večernice, ki jo je zasnoval akademski slikar Mirko Bratuša, bo jutri, 14. novembra, v okviru tridnevnega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
<i>Umetni cikloni</i> v Maleziji
13. 11. 1997 00.00
Malezija bo dobila rusko tehologijo za izzivanje <i>umetnih ciklonov</i>, ki naj pregnali smog zaradi ogromnih gozdnih požarov v sosednji Indoneziji. Malezijski minister za znanost, tehnologijo in zaščito okolja Law Hieng Ding je povedal, da tehnologija, ki jo Rusija namerava dati Maleziji, ustvarja velikanske ciklone, ki razženejo dim in prinesejo dež. Upravljajo jo prek satelita in je cenejša od umetnega dežja. Smog zaradi gozdnih požarov že tri mesece ogroža prebivalce jugovzhodne Azije. Malezija je v Indonezijo septembra poslala več kot tisoč gasilcev in več kot 250-krat izzvala umetni dež v malezijskem in indonezijskem zračnem prostoru.
Napoved za sosednje pokrajine
13. 11. 1997 00.00
V sosednjih pokrajinah bo oblačno, v krajih južno in vzhodno od nas bodo danes še padavine. Čez dan se bo v sosednjih krajih Italije delno zjasnilo. Ob severnem Jadranu bo popoldne zapihala burja.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake
13. 11. 1997 00.00
Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.
Hilary Clinton na azijski turneji
13. 11. 1997 00.00
Ameriška prva dama Hillary Clinton se je med azijsko turnejo davi v Taškentu sestala z uzbekistanskim predsednikom Islamom Karimovim. Karimov si od obiska obeta poglobitev odnosov z ZDA. Hillary Clinton se namerava danes v uzbekistanskem glavnem mestu udeležiti odprtja zdravstvenega doma za ženske, nato pa bo obiskala še slikovito mesto Buchara. Clintonova je že obiskala Kazahstan in Kirgizistan, odpravila pa se bo še v Ukrajino in Rusijo.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.
Hudo pomanjkanje hrane v 29 državah
12. 11. 1997 00.00
Hudo pomanjkanje hrane je letos prizadelo 29 držav, ki nujno potrebujejo pomoč. Vremenski pojav El Nino - svoj višek bo predvidoma doživel v prihodnjih mesecih - pa bi utegnil ogroziti pridelek prihodnjega leta na južni polobli, je navedeno v poročilu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), objavljenem ob letošnji 29. konferenci organizacije v Rimu. Med najbolj prizadetimi državami je 18 afriških. Lakota je na ameriški celini prizadela le Haiti.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.
Veselje, ki se poraja ob lepoti
12. 11. 1997 00.00
V dunajskem Muzeju uporabne umetnosti bo od danes na ogled obsežna predstavitev tradicionalne afriške umetnosti. Na razstavi pod naslovom Kilengi si bo do 18. januarja moč ogledati več kot 200 eksponatov iz zasebne zbirke industrialca Walterja Bareissa. Kilengi v jeziku Bantu črncev pomeni veselje, ki se poraja ob lepoti. Posamezni razstavljeni predmeti so novost tudi za poznavalce afriške umetnosti. Razstavo so si poprej ogledali v Hannovru, po Dunaju pa jo bodo prenesli še v bavarski Muenchen ter v ameriški zvezni državi Iowa in New York.
Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike
12. 11. 1997 00.00
Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.
EU bo finančno podprla razvoj gospodarstva v Navarri
12. 11. 1997 00.00
Španska pokrajina Navarra bo iz strukturnih fondov Evropske unije v obdobju od 1997 do 1999 dobila 25,4 milijona ekujev za pomoč pri razvoju gospodarstva. Večina denarja bo namenjenega vzpodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in globalizaciji lokalnih gospodarskih dejavnosti, del denarja pa bo šel za zaščito okolja, raziskovanje in razvoj novih tehnologij. Poleg tega bo Navarra dobila dodatnih 27,7 milijonov ekujev, predvsem za tehnično pomoč pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.
Drnovšek odpotoval v Sarajevo
07. 11. 1997 00.00
Vladna in gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Drnovška je zjutraj odpotovala na uradni enodnevni obisk v Sarajevo. V vladni delegaciji so poleg premiera še minister za zunanje zadeve Boris Frlec, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, minister za promet in zveze Anton Bergauer, državni sekretar za industrijo Boris Šuštar, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar in državni sekretar ministrstva za promet in zveze Igor Zajec. V Sarajevu se jim bo pridružil še slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič. Gospodarski del delegacije šteje več kot 40 predstavnikov podjetij in Gospodarske zbornice Slovenije. Obisk slovenske delegacije v Sarajevu je namenjen predvsem krepitvi gospodarskih in političnih odnosov med državama. Po prihodu v Sarajevo se bo premier Janez Drnovšek v spremstvu ministrov za zunanje zadeve, ekonomske odnose in promet sestal z delegacijo Sveta ministrov BiH. Sledilo bo srečanje premiera Drnovška s predsedujočim predsedstva BiH Alijo Izetbegovićem in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Carlosom Westendorpom. Predsednik vlade Janez Drnovšek se bo na ločenih pogovorih sestal tudi s članoma predsedstva BiH Krešimirjem Zubakom in Momčilom Krajišnikom. Sprejel bo delegacijo Slovencev, ki živijo v BiH in se udeležil odprtja mešanega podjetja v bližini Sarajeva.
Irak ne bo dovolil preletov ameriških letal
07. 11. 1997 00.00
Podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz je na današnji novinarski konferenci izjavil, da so preleti ameriških izvidniških letal vrste U2 nad iraškim ozemljem v okviru operacije Združenih narodov popolnoma nesprejemljivi. Po njegovem mnenju jih je moč uporabiti za pripravo ameriških napadov na Irak. Letala vrste U2 so uporabili prav pred vsako ameriško vojaško operacijo v Iraku, je dodal Aziz- območja, ki so jih Američani napadli junija 1993 in septembra 1996, so poprej preletela tovrstna letala.
Generalni sekretar Nata na obisku v Sarajevu in Beogradu
07. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je v spremstvu vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi Wesleya Clarka davi prispel na nekajurni obisk v Sarajevo. V bosansko-hercegovski prestolnici se bo Solana srečal z visokim civilnim predstavnikom za BiH Carlosom Westendorpom, nato pa bo odpotoval v Beograd, glavno postajo svojega obiska. Zvečer bo generalni sekretar zveze NATO že v Berlinu.
Odposlanci ZN prispeli v Irak
05. 11. 1997 00.00
Trije odposlanci Združenih narodov, ki naj bi poskušali rešiti spor z Irakom, so danes prispeli v Bagdad, kjer so že začeli pogovore. Vodja misije, Alžirec Lakhdar Brahimi, je ob prihodu v Bagdad novinarjem povedal, da prinaša sporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana iraški vladi, o katerem se bo pogovarjal s tamkajšnjimi predstavniki. Trije odposlanci so se takoj po prihodu sestali z iraško stranjo pod vodstvom podpredsednika vlade Tareka Aziza, ki je zadolžen za odnose z ZN. Kot je dejal omenjeni predstavnik, bo program pogovorov določen v luči prvega srečanja.