bolni
Živi ščit proti Carigradu
03. 02. 2003 00.00
Slovenski del mednarodnega konvoja mirovnikov, ki v okviru akcije Živi ščit potujejo iz Londona proti Bagdadu, se bo odpravil proti Carigradu v Turčijo. Tam naj bi se pridružili ostalim pripadnikom konvoja mirovnikov, ki skušajo z živim ščitom preprečiti napad na Irak.
Svet v letu 2002
25. 12. 2002 00.00
Boj proti terorizmu, ki ga po 11. septembru 2001 vodijo Združene države Amerike, se je v letu 2002 po hitrem padcu talibanskega režima v Afganistanu razširil na domala ves svet in najbolj zaznamoval leto 2002.
Cerkev pozvala k sočutju
24. 12. 2002 00.00
Na božični večer bodo po vsej Sloveniji potekale polnočnice. Ob tej priložnosti sta ljubljanski nadškof Franc Rode in evangeličanski škof Geza Erniša v svojih božičnih poslanicah vernike pozvala k sočutju in dobroti ter jim zaželela vesele praznike.
Več kot polovica ruskih zapornikov je bolnih
28. 11. 2002 00.00
V Rusiji je približno 891.000 zapornikov, med katerimi jih je več kot polovica bolnih. Zaporniki so najpogosteje zboleli za tuberkulozo in aidsom, veliko pa jih ima tudi psihične motnje.
V Švico po smrt
04. 09. 2002 00.00
Vedno več neozdravljivo bolnih ljudi odhaja v Švico, kjer ustava dovoljuje evtanazijo. Za tovrstno pomoč poskrbi organizacija Dignitas, ki se je "usmilila" že 50 ljudi, največ Nemcev, pa tudi Italijanov, Francozov in Libanoncev.
Azilni dom še vedno na Celovški
08. 08. 2002 00.00
Azilni dom na Celovški 166 v Ljubljani bo odprt še najmanj do 31. januarja 2003, Center za tujce pa bodo predvidoma že septembra preselili v Veliki Otok pri Postojni.
Kako se obvarujemo pred visokimi temperaturami?
22. 06. 2002 00.00
Slovenci preživljamo te dni najvišje junijske temperature. Vročina zelo slabo vpliva na kronične bolnike, otroke in starejše ljudi.
50 let bolnišnične šole
11. 05. 2002 00.00
Gotovo je najtežje, kadar zbolimo, vsekakor pa je še težje, kadar zbolijo otroci in morajo v bolnišnico. Že petdeset let v okviru Pediatrične klinike deluje bolnišnična šola, kjer bolni šolarji lahko pridobijo ustrezno znanje in veščine.
Epidemija rota virusa še traja
13. 01. 2002 00.00
Epidemija rotavirusne driske se še ne umirja. Na infekcijsko kliniko sprejmejo vsak dan več otrok, obolevajo pa tudi odrasli.
Duševno bolnega pozabili v zavodu
25. 09. 2001 00.00
V zavodu za duševno bolne Hrastovec živi moški, ki so ga tja namestili davnega leta 1963 po sklepu novomeškega sodišča. Tam naj bi ga zdravili, kot kaže, pa je sodišče na njegov primer pozabilo.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Zdravnika spoznana za kriva
05. 09. 2001 00.00
Kranjsko sodišče je spoznalo za kriva kaznivega dejanje opustitve zdravstvene pomoči zdravnika, ki pred tremi leti v jeseniški porodnišnici nista nudila pomoči prezgodaj rojenemu otroku.
Ropar stoletja aretiran
07. 05. 2001 00.00
Legendarni poštni ropar Ronnie Biggs se je po 35-ih letih življenja v ilegali vrnil v Veliko Britanijo. Na letališču Norholt zahodno od Londona, kamor je v spremstvu sina Michaela z zasebnim letalom priletel iz Brazilije, ga je pričakalo več deset policistov, ki so ga aretirali. Pred aretacijo ga je zaradi slabega zdravstvenega stanja pregledal zdravnik, odpeljali pa so ga tudi na podrobnejše zdravstvene preiskave.
ZZZS sprejel sklepa
29. 03. 2001 00.00
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v torek obravnaval in sprejel sklepa o načrtu zdravstvenega letovanja otrok v letošnjem letu ter o načrtu obnovitvene rehabilitacije za tekoče leto. Celotna vrednost prvega načrta znaša približno 356 milijonov tolarjev, skupna vrednost sredstev za sofinanciranje drugega načrta pa približno 425 milijonov tolarjev.
Spremembe v slovenskem zdravstvu
02. 01. 2001 00.00
Napovedi, pa tudi prva dejanja novega ministra za zdravstvo Dušana Kebra kažejo na precejšnje spremembe v slovenskem zdravstvu. V ospredje stopata skrb za preventivo in krepitev zdravja prebivalstva. Keber namreč poudarja, da je ob neobhodni skrbi, da bi bili bolni čim bolje zdravljeni, potrebno več storiti tudi za to, da bi zdravi ostali čimbolj zdravi in da ne bi prezgodaj zboleli. Zanj je temeljni problem zdravja prebivalstva v Sloveniji nezdrav način življenja - z največkrat zamolčanim alkoholizmom na prvem mestu.
Začetek cepljenja proti gripi
24. 10. 2000 00.00
V prihodnjem tednu se bo v zdravstvenih domovih, zasebnih zdravstvenih ambulantah in drugod začelo redno sezonsko cepljenje proti gripi, ki ga v Sloveniji izvajajo že več kot 30 let, v sedanji obliki - z boljšo organizacijo in informiranjem javnosti - pa od osamosvojitve. Letošnja novost je cepljenje proti pnevmokokni pljučnici, ki je priporočljivo predvsem za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov pogosteje zbolijo za pljučnico. Proti pnevmokokni pljučnici cepljenje sicer poteka vse leto, ker pa gre pri obeh cepljenjih za podobno populacijo, je cepljenji smiselno združiti. Cepljenje poti gripi bo stalo največ 1500 SIT, cena cepljenja proti pljučnici bo okoli 2500 SIT, cepilo pa naj bi se več kot 130.000 ljudi, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki Inštituta za varovanje zdravja, ki je organizator letošnjega cepljenja, ter Centra za nalezljive bolezni.
Začenja se cepljenje proti gripi
23. 10. 2000 00.00
V prihodnjem tednu se bo v zdravstvenih domovih, zasebnih zdravstvenih ambulantah in drugod začelo redno sezonsko cepljenje proti gripi, ki ga v Sloveniji izvajajo že več kot 30 let, v sedanji obliki - z boljšo organizacijo in informiranjem javnosti - pa od osamosvojitve. Letošnja novost je cepljenje proti pnevmokokni pljučnici, ki je priporočljivo predvsem za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov pogosteje zbolijo za pljučnico. Proti pnevmokokni pljučnici cepljenje sicer poteka vse leto, ker pa gre pri obeh cepljenjih za podobno populacijo, je cepljenji smiselno združiti. Cepljenje poti gripi bo stalo največ 1500 SIT, cena cepljenja proti pljučnici pa naj bi bila nižja od 2000 SIT, cepilo pa naj bi se več kot 130.000 ljudi, je povedala predstavnica centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher.
Posmrtne ostanke Ane Pavlove bodo prepeljali v Moskvo
01. 09. 2000 00.00
Skoraj sedem desetletij po njeni smrti bodo posmrtne ostanke slovite ruske baletke Ane Pavlove iz Londona prepeljali v Moskvo. Ruska baletka bo tako odslej počivala na moskovskem pokopališču Novodevičje, je sporočil sklad Ane Pavlove. Predstavniki sklada so pojasnili, da bodo tako uresničili zadnjo željo slavne baletke, ki je Rusijo zapustila leta 1912, kljub temu pa si je želela biti pokopana v svoji domovini. Pogrebno slovesnost bodo pripravili 14. septembra. Ana Pavlova se je rodila leta 1881 v Sankt Peterburgu, plesno kariero pa je začela v baletu Marinski. Leta 1912 se je preselila v London. Nastopala je na številnih svetovnih turnejah, na katerih je ustvarila številne mojstrovine klasičnega baleta. Umrla je leta 1931, njen pepel pa so pokopali v londonskem pokopališču Golders Green. Sklad s svojim imenom je ustanovila Pavlova sama, namenjen pa je bil predvsem pomoči revnim po svetu. Med prejemniki pomoči so bili tudi nadarjeni mladi baletni plesalci ter ostareli in bolni igralci, zlasti tisti v Rusiji. Sklad je prenehal delovati leta 1929, sedaj pa so ga znova oživili.
Spopadi v Čečeniji se nadaljujejo
14. 12. 1999 19.48
Ruske sile danes nadaljujejo spopade z islamskimi uporniki v vzhodnem predmestju Groznega, so povedali v ruskem poveljstvu v Mozdoku. Po navedbah istih virov spopadi potekajo zahodno od vojaškega letališča Hankala in vzhodno od Staraje Sunže pa tudi na območju krajev Avtury, Šali, Stari Atagi, Bači Jurt in Kurčali, ki so še vedno pod nadzorom upornikov. Po navedbah vojaških virov v Mozdoku čečenski uporniki v Groznem krepijo predvsem obrambo letališča severno od mesta.
Rodil se je 6-milijardti Zemljan
12. 10. 1999 18.25
Tri minute po polnoči se je v sarajevskem Univerzitetnem kliničnem centru materi Fatimi rodil 6-milijardti Zemljan, so sporočili iz bolnišnice.
Celje Pivovarna Laško - Slovan 32:22
25. 09. 1999 20.48
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 1. krogu 1. SRL za moške premagali Slovana z 32:22 (17:7).
Vročinski val v ZDA
27. 07. 1999 21.05
Združene države Amerike spet ogroža vročinski val. Zaradi visokih temperatur je že umrlo najmanj 25 ljudi, ogroženi pa so predvsem otroci, bolni in starejši.
Svet Evrope proti evtanaziji
25. 06. 1999 14.59
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je med današnjo razpravo izrazila odločno nasprotovanje evtanaziji ter pozvala k zaščiti pravic in dostojanstva neozdravljivo bolnih.
Prvi kosovski begunci prispeli v Veliko Britanijo in Španijo
25. 04. 1999 18.44
V Veliko Britanijo in Španijo so danes prispeli prvi kosovski begunci. V Leeds je prispelo 161 beguncev iz Makedonije, ki imajo v Veliki Britaniji sorodnike ali potrebujejo posebno zdravniško pomoč. V Španijo pa sta prispela 102 begunca, predvsem družine z otroci, bolni in starejši ljudje.
Dr. Smrt obsojen naklepnega umora druge stopnje
27. 03. 1999 04.50
V mestu Michigan se je končalo sojenje ameriškemu zdravniku Jacku Kevorkianu, ki si je pridobil vseameriško ''slavo'' z javno podporo pomoči pri samomoru ali evtanaziji na smrt bolnih ljudi. Jacka Kevorkiana, znanega tudi pod nazivom dr.Smrt, je sodišče obsodilo naklepnega umora druge stopnje, ker je lani pred televizijskimi kamerami vbrizgal smrtonosno tekočino Thomasu Youku, ki je bolehal za neozdravljivo Lou Gerighovo boleznijo, in mu tako pomagal na drugi svet.
Kevorkianova usoda v rokah porotnikov
26. 03. 1999 08.35
V mestu Pontiac v zvezni državi Michigan se je končal prvi del sojenja ameriškemu zdravniku, ki si je pridobil vseameriško ''slavo'' z javno podporo pomoči pri samomoru ali evtanaziji na smrt bolnih ljudi. Obtožnica Jacka Kevorkiana bremeni naklepnega umora, ker je lani pred televizijskimi kamerami vbrizgal smrtonosno tekočino Thomasu Youku, ki je bolehal za neozdravljivo Lou Gerighovo boleznijo, in mu tako pomagal na drugi svet.
Na Nizozemskem načrtujejo upepelitev preko interneta
24. 10. 1998 09.47
Neki nizozemski krematorij namerava svojim strankam ponuditi udeležbo na upepelitvah - preko interneta. ''Ne gre za lov na senzacije,'' je zatrdil direktor krematorija v Utrechtu Peter van Schaik. Svojci se pogosto ne morejo udeležiti žalne slovesnosti, ker so bolni ali pa so v tujini. ''Ti ljudje od nas prejmejo geslo in nato lahko preko interneta spremljajo upepelitev.'' Tako velikega števila ljudi, kot jih bilo pri prvem prenosu rojstva na internetu, ''nikakor ne načrtujejo'', je še zatrdil. Prvi preizkus naj bi izvedli 13. novembra. Kamera pa naj bi posnela le približno pol ure trajajočo slovesnost in ne same kremacije, je še pojasnil van Schaik.
Kadilci so bolni, čeprav izgledajo zdravi
29. 07. 1998 07.39
Kadilcem, ki so sicer na prvi pogled zdravi, se pri naporih krvne žile slabo širijo. Kot sledi iz rezultatov raziskave Ameriškega združenja kardiologov, objavljenih v reviji Circulation, se arterije kadilcev ne širijo normalno takrat, ko srce potrebuje povečan dotok krvi s kisikom, na primer pri telesnih naporih, kar povečuje možnost srčne ali možganske kapi. Z daljšanjem kadilskega staža se stanje slabša.
Deset minut pomaga proti mišji roki
30. 04. 1998 07.40
Dese minutni odmor zadostuje, da preprečimo nastanek t.i. mišje roke. Te mišje roke - v strokovnem jeziku gre za poškodbe, ki so posledica stalne obremenitve (repetitive strain injuries) - lahko nastanejo zaradi stalnega pritiskanja na miško računalnika ali drugih stalno ponavljajočih se kretenj. Zaradi enostranske obremenitve se poškodujejo določene kite, mišice ali sklepi, kar v najhujšem primeru pripelje do nezmožnosti za delo. Po mnenju nizozemske raziskovalne organizacije NIA-TNO lahko to preprečimo s kratkimi pavzami. Strokovnjaki svetujejo, da si poleg opoldanskega premora privoščimo še po dve desetminutni pavzi dopoldne in popoldne. Delodajalci se ne rabijo bati, da bi to škodilo produktivnosti podjetja. Raziskave so namreč tudi pokazale, da so po takih premorih zaposleni celo bolj učinkoviti, poleg tega imajo manj zdravstvenih težav in so redkeje bolni. Raziskava je zajela 60 oseb, zaposlenih za računalnikom in tekočim trakom. Po rednih pavzah so se delavci manj pritoževali nad odrevenelimi rokami in bolečimi prsti.
Zadnja dva tedna v Hong Kongu niso odkrili nobenega primera ptičje gripe
12. 01. 1998 10.10
Oblasti v Hong Kongu so sporočile, da naj bi nedavno uničenje 1,5 milijona piščancev zajezilo epidemijo ptičje gripe; zadnja dva tedna niso sporočili nobenega novega primera te bolezni. Zadnjega okuženega so odkrili 28. decembra, dan pred začetkom iztrebljanja piščancev. Od 17 okuženih z virusom H5N1 jih je pet še vedno v bolnišnici; trije so hudo bolni. Hongkonška vlada pa se še ni odločila o usodi tamkajšnjih rac, čeprav so nekateri testi v iztrebkih teh živali pokazali prisotnost virusa ptičje gripe.