bombardiranje
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Annan zavrnil zahteve Iraka
23. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v pismu iraškemu zunanjemu ministru pojasnil, da lahko le Varnostni svet OZN odloča o zakonitosti ukrepov na območjih, kjer velja prepoved poletov. Annan se je s pismom odzval na iraške zahteve, naj obsodi ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden. "Le VS lahko odloči, ali njegove resolucije o območjih prepovedi poletov predstavljajo zakonito podlago za ukrepe, ki se izvajajo za uveljavljanje teh resolucij," je zapisal Annan.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
ZDA želijo pojasnilo
22. 02. 2001 00.00
ZDA so zaprosile Kitajsko, naj pojasni poročila o telekomunikacijskih projektih, ki jih Kitajska izvaja v Iraku. Ameriški časnik New York Times je namreč v sredo objavil trditve neimenovanih zaupnih virov iz ameriških obveščevalnih in obrambnih krogov, ki naj bi imeli zanesljive podatke o tem, da je Kitajska kršila embargo Združenih narodov in Iraku prodajala tehnologijo, s pomočjo katere je ta izpopolnil radarske sisteme. Zaradi teh posodobitev naj bi minuli teden prišlo do ameriško-britanskega bombardiranja, saj naj bi Iračani v zadnjem času vse natančneje merili na zavezniška letala.
Fischer na obisku v ZDA
21. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je kot prvega obiskovalca iz tujine po nastopu položaja v Washingtonu sprejel nemškega kolega Joschko Fischerja, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, ki se tičejo transatlantskega zavezništva. Med temi so vprašanje ameriške protiraketne obrambe (NMD), sodelovanje na Balkanu in evropske enote za hitro posredovanje. Powell in Fischer sta se dotaknila tudi problema Iraka, ki je pretekli teden prestal bombardiranje ameriških in britanskih letal. Powell je glede ameriškega sodelovanja v mirovnih misijah na Balkanu in in NMD ponovno deloval pomirljivo in zagotovil, da ZDA ne bodo samovoljno ukrepale brez posvetovanja z zavezniki.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Srečanje Del Pontejeve in Koštunice
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je pripotovala v Beograd, kjer se je sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Del Pontejeva bo v Beogradu tri dni, njen cilj pa naj bi bil prepričati jugoslovanske oblasti naj mednarodnemu sodišču predajo Slobodana Miloševića.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Bo Gradis gradil most čez Donavo
31. 08. 2000 00.00
Vlada Republike Srbije oziroma njena Direkcija za obnovo države je marca objavila mednarodni natečaj za idejno rešitev novega cestno-železniškega mostu čez Donavo pri Novem Sadu, v ožji izbor štirih od skupaj osemnajstih prejetih ponudb pa se je po pisanju Privrednega pregleda uvrstila tudi zamisel Vukašina Ačanskega iz Gradisa.
Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.
NATO in ZDA ogrožata stabilnost
12. 06. 2000 22.00
Predsednik kitajskega parlamenta Li Peng, ki se mudi na tridnevnem obisku v Beogradu, je danes nagovoril poslance obeh domov skupščine ZRJ ter člane jugoslovanske in srbske vlade. Dejal je, da zveza NATO in Združene države Amerike predstavljata grožnjo stabilnosti v svetu in izpostavil, da bo Kitajska tako kot doslej podpirala prizadevanja ZRJ za ohranitev državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Hezbolah vnovič napadel sever Izraela
05. 05. 2000 11.09
Proiranska milica Hezbolah je na davišnje bombardiranje izraelskega letalstva na cilje v Libanonu odgovorila z novim raketnim napadom na območje Kirjat Šmone na severu Izraela, poroča francoska agencija AFP. Napad z raketami vrste katjuša je medtem potrdil tudi Hezbolah. Po prvih podatkih naj bi bila v napadu ranjena ena oseba.
So mobilni telefoni varni?
13. 04. 2000 21.23
Včeraj smo razkrinkali zgodbo o medmrežnem programu. Z njegovo pomočjo ni moč zasuti mobilnih telefonov s SMS sporočili, še manj pa sesuti sistema, so danes zagotovili pri operaterju mobilne telefonije.
Zlorabe na internetu
12. 04. 2000 21.05
Internet ni le neusahljiv vir informacij, je tudi raj za zlorabe. V Sloveniji je vse bolj priljubljena medmrežna stran, ki omogoča bombardiranje uporabnikov mobilne telefonije z SMS sporočili.
Haider še vedno povzroča zmedo
13. 02. 2000 09.20
Pred avstrijskim veleposlaništvom v Budimpešti se je včeraj zbralo več kot 1000 privržencev madžarske skrajne desnice, ki so demonstrirali v podporo vodji avstrijskih svobodnjakov Joergu Haiderju. Demonstranti, ki so Haiderja označili za zaščitnika demokracije, so kritizirali predvsem stališče štirinajsterice držav EU do vstopa svobodnjakov v novo avstrijsko vlado. Medtem so v obeh največjih avstralskih mestih Sydneyu in Melbournu potekale demonstracije proti novi avstrijski vladi. Pred avstrijskim konzulatom v Sydneyu se je zbralo 150 ljudi, med njimi tudi preživeli holokavsta, ki so od avstralskih oblasti zahtevali, naj izženejo avstrijskega generalnega konzula. V Melbournu pa je 100 demonstrantov zahtevalo, naj novoimenovani avstralski veleposlanik na Dunaju ne odpotuje v Avstrijo.
ZDA in Kitajska o višini odškodnine
16. 12. 1999 21.54
Sedem mesecev po letalskem napadu zveze NATO na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu so se Združene države Amerike in Kitajska dogovorile o višini odškodnine.
Rusi ustavili bombardiranje Groznega
11. 12. 1999 19.55
Ruska vojska je do nedelje opolnoči ustavila bombardiranje čečenske prestolnice Grozni, poroča agencija Interfax, ki se sklicuje na vrhovno poveljstvo ruske vojske.
Ostri odzivi na ruske grožnje
07. 12. 1999 20.55
Grožnja iz poveljstva ruske vojske v Čečeniji, da se bo v soboto začelo bombardiranje, v katerem bo Grozni zravnan z zemljo, je naletela na ostre reakcije po vsem svetu. V Moskvi poskušajo omiliti ultimat svojih generalov in pravijo, da gre le za opozorilo čečenskim upornikom.
Bombardiranje ruskih letal
23. 10. 1999 12.39
Dve ruski letali vrste suhoj-25 sta danes nekaj po 10. uri po lokalnem času bombardirali letališče v Groznem, je sporočil poročevalec agencije AFP, ki pa ni navedel, ali je napad zahteval morebitne žrtve.
Spopadi na severu Čečenije
08. 10. 1999 11.45
Na severu Čečenije so davi izbruhnili spopadi, potem ko naj bi čečenske sile napadle ruske položaje in povzročile hude izgube med ruskimi vojaki, je sporočil krizni štab čečenskega predsedstva. V napadu naj bi bilo ubitih 200 ruskih vojakov, trdijo v Groznem. Novice ni potrdil noben neodvisni vir.
Ruski napadi na Čečenijo se nadaljujejo
30. 09. 1999 11.55
Rusko topništvo in letalstvo sta tudi danes nadaljevala bombardiranje območij na vzhodu Čečenije vzdolž meje z Dagestanom, so sporočili s čečenskega predsedstva.
Eksplozija v Moskvi terjala 32 življenj
10. 09. 1999 09.35
V eksploziji stanovanjskega bloka v Moskvi je umrlo najmanj 32 ljudi, tudi otrok. Ranjenih je 249 ljudi, bojijo pa se, da je pod ruševinami še 60 oseb.
ZDA izplačale odškodnino Kitajski
31. 08. 1999 11.40
ZDA so Kitajski izplačale odškodnino v višini 4,5 milijona ameriških dolarjev kot nadomestilo za tri ubite v bombardiranju kitajskega veleposlaništva v Beogradu. Washington je denar nakazal družinam umrlih in tistim, ki so bombardiranje preživeli.
ZRJ objavila belo knjigo o zločinih zveze NATO
30. 08. 1999 18.04
Jugoslovanske oblasti so danes predstavile belo knjigo o zločinih zveze NATO, ki opisuje posledice zavezniških letalskih napadov na ZRJ spomladi letos.
Zaostrovanje razmer v Dagestanu
20. 08. 1999 19.19
V dagestanskem predelu Botlikhsky so bili v spopadih z islamskimi skrajneži ranjeni štirje ruski policisti. Iz ruskega notranjega ministrstva so sporočili, da je bilo v šest urnem boju več skrajnežev ubitih.
Novo bombardiranje ameriških letal
16. 08. 1999 15.57
Ameriška letala vrste F-15 in F-16 so danes ponovno bombardirala radarje in položaje protizračne obrambe v bližini Sadam Dama na severu Iraka. Vodene rakete so letala izstrelila potem, ko je proti njim začela delovati iraška protizračna obramba. Po poročanju Eucoma iz Stuttgarta so se vsa letala po akciji nepoškodovana vrnila v bazo.
SRS: ZDA poskušajo zasužnjiti srbsko ljudstvo
11. 08. 1999 10.14
Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja je včeraj obtožila ZDA, da želijo ob pomoči srbske opozicije zasužnjiti srbsko ljudstvo. Vodstvo stranke je v zvezi z napovedanim zborovanjem srbske opozicije 19. avgusta v Beogradu menilo, da so ga pripravili Američani med vrstami svojih političnih podanikov v Srbiji, saj jim enajstedensko bombardiranje ni potešilo želje po krvi. S posredovanjem ''strank zveze NATO'' v Srbiji ''želijo največji kriminalci na svetu srbski narod spremeniti v sužnje, srbske oblasti pa v izvrševalca svojih političnih ciljev,'' je še menila stranka.
O odškodnini za kitajsko veleposlaništvo
28. 07. 1999 13.20
Z obiskom visokega predstavnika ZDA so se danes v Pekingu ponovno začeli pogovori o odkškodnini za bombardiranje kitajskega veleposlaništva v Beogradu med napadi zveze NATO na ZRJ.