bombni
Nov bombni napad v Izraelu
28. 03. 2001 00.00
V palestinskem samomorilskem bombnem napadu na bencinski črpalki v bližini mesta Qalqilya na Zahodnem bregu so umrli napadalec in še dve osebi, štirje izraelski mladostniki pa so bile huje ranjeni. Izraelska policija je takoj po napadu zaprla širše območje.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Drnovšek in Putin tudi o Balkanu
25. 03. 2001 00.00
Povod za poglobljeno razpravo med premierom Drnovškom in ruskim predsednikom Putinom so prav gotovo bili sobotni bombni atentati v treh mestih na jugu Rusije ter zaskrbljujoče poslabšanje razmer na Blakanu. Putin je dejal, da se s teroristi lahko pogovarja samo z ostrimi sredstvi, ker drugega jezika ne razumejo. Podobnega mnenja je bil tudi ruski premier Mihail Kasjanov: ''Naše stališče je enotno. Tudi mednarodna skupnost mora vztrajati pri tem, da je terorizem nesprejemljiv'', je dejal Kasjanov.
Lažni bombni preplah
10. 03. 2001 00.00
Britanska policija je sporočila, da v letalu boeing 747 pakistanske letalske družbe, ki so ga včeraj na letališču v Manchestru preiskali po opozorilu o podtaknjeni bombi, niso našli bombe. "Ničesar nismo našli na letalu, ki se sedaj pripravlja na vzlet," je sinoči zatrdil tiskovni predstavnik policije. Letalo, ki je priletelo iz Karačija in naj bi nadaljevalo pot v New York, je preiskala posebna enota britanskega obrambnega ministrstva.
Bombni napad na avtobus
01. 03. 2001 00.00
V bližini mesta Um el-Fahem na severu Izraela je v manjšem izraelskem avtobusu eksplodirala bomba, v kateri je ena oseba izgubila življenje, devet pa je bilo ranjenih. Bombo naj bi v avtobusu sprožili palestinski skrajneži, potem ko je policija avtobus zasledovala že več deset kilometrov. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Ephraim Sneh je za napad obtožil tudi palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ker ne nasprotuje delovanju islamskih skrajnežev, ki delujejo v okviru Hamasa in Džihada.
Protesti kosovskih Srbov
18. 02. 2001 00.00
Kosovski Srbi so nadaljevali s protesti in cestnimi zaporami proti nasilju albanskih skrajnežev, med drugim tudi v središču Niša, kjer se je zaradi petkovega napada na srbski konvoj zbralo približno tisoč Srbov, beguncev s Kosova. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so protesti potekali mirno.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Gadafi zavrača odgovornost za napad
05. 02. 2001 00.00
Libijski voditelj Moamer Gadafi je v Tripoliju ponovno zavrnil vpletenost njegove države v bombni napad na letalo PanAm nad škotskim mestom Lockerbie decembra 1988. Abdel Basit Al Megrahi, ki ga je škotsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, je po Gadafijevem mnenju nedolžen. Megrahi, sodelavec libijske obveščevalne službe, se bo na razsodbo pritožil. Drugega obtoženca Al Amina Halifo Fhimo je sodišče oprostilo in se je že vrnil v Libijo.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Protest Libijcev v Tripoliju
03. 02. 2001 00.00
Približno pet tisoč Libijcev je pred organizacijo Združenih narodov v Tripoliju protestiralo proti obsodbi enega od dveh obtoženih Libijcev v aferi Lockerbie na dosmrtno ječo. V znamenje protesta proti obsodbi Abdela Basseta Ali Al-Megrahija so si trije protestniki prerezali vratove.
Bombni napadi v Indiji in Pakistanu
25. 12. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila-bombe v indijskem mestu Srinagar v Kašmirju je umrlo devet ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. Med žrtvami so trije civilisti, pet vojakov in tudi domnevni napadalec. Avtomobil je razneslo pred poslopjem, v katerem so nastanjeni vojaki, po eksploziji pa je požar zajel bližnje prodajalne in stojnice. Predstavnik policije v Srinagarju je sporočil, da je odgovornost za napad prevzela doslej neznana pakistanska skupina Džamiat-ul-Mudžahedin.
V nizu eksplozij najmanj pet mrtvih
24. 12. 2000 00.00
V nizu eksplozij, ki so danes odjeknile pred več katoliškimi poslopji v Džakarti ter na Sumatri, kjer so se na božičnih volitvah zbrali verniki, je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 30 pa ranjenih, je sporočila policija. Dva človeka sta umrla v eksplozijah v prestolnici, najmanj trije ljudje pa so bili umrli v provinci Riau na Sumatri. V Džakarti so bombe eksplodirale pred štirimi cerkvami, med drugim tudi pred glavno katedralo ter v neki katoliški šoli. Eksplozije so med verniki povzročile paniko, poškodovanih pa je tudi več avtomobilov. Doslej odgovornosti za eksplozije ni prevzel še nihče, pred polnočnicami pa so pred cerkve v središču Džakarte namestili okrepljene policijske enote.
Bombni napad na Šri Lanki
28. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu na Šri Lanki je le dan potem, ko so tamilski uporniki izrazili pripravljenost za mirovna pogajanja z vlado Chandrike Kumaratunge, danes umrlo najmanj osem ljudi, še 46 oseb pa je bilo težje ranjenih. Bomba je eksplodirala pod nekim mostom v kraju Thammennawa na severovzhodu države, ko je čezenj zapeljal avtobus. Policija je odgovornost za napad pripisala uporniškim tamilskim tigrom (LTTE). Pripadniki tamilskih tigrov so nedaleč od kraja bombnega napada napadli skupino vojakov ter pri tem ubili enega vojaka in enega civilista.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Nov izbruh nasilja
20. 11. 2000 00.00
Izraelska vlada se je sestala na izredni seji, na kateri so ocenili položaj po jutranji eksploziji bombe v Gazi, v kateri sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Izraelski premier Ehud Barak je že izrazil globoko pretresenost zaradi napada na šolski avtobus. Palestinske avtonomne oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so že zanikale vpletenost v bombni napad in obenem obsodile incident in napovedale preiskavo o tem dogodku.
Ponovno bombni napad v Baskiji
05. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu, ki ga pripisujejo baskovskim separatistom, je bil delno požgan sedež španske Socialistične stranke v severnošpanskem letovišču Zarauz. Požar, ki ga je povzročila eksplozija, k sreči ni zahteval žrtev. Socialisti krivdo za napad pripisujejo separatistični stranki Herri Batasuna, političnemu krilu baskovske separatistične organizacije ETA.
Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane
Znani dobitniki nagrade svobode tiska
24. 10. 2000 00.00
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je včeraj v New Yorku objavil imena štirih dobitnikov letošnje mednarodne nagrade svobode tiska. Nagrajenci za pogumno in neodvisno poročanje so Željko Kopanja iz Bosne in Hercegovine, Modeste Mutiga iz Demokratične republike Kongo, Steven Gan iz Malezije in Mašalah Šamsolvecin iz Irana. Med svojim novinarskim delom so nagrajenci tvegali življenja, bili zaprti, eden izmed njih pa je preživel tudi bombni napad na njegov avtomobil. Nagrade bodo slavnostno podelili 21. novembra v New Yorku.
Mohamedova vojska odgovorna za napada v Jemnu
13. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji na ameriškem rušilcu USS Cole se je danes zgodil še bombni napad na britansko veleposlaništvo v Sani, ki pa ni terjal žrtev.
V Španiji ponovno preprečili bombni atentat
09. 10. 2000 00.00
V mestu Sevilla na jugu Španije so danes preprečili nov teroristični napad na pripadnika španskih oboroženih sil, ki ga je domnevno pripravila baskovska separatistična organizacija ETA. Nek poročnik španske vojske je namreč v svojem avtomobilu pravočasno odkril sumljiv predmet, ki se je kasneje izkazal za podtaknjeno bombo.
Bombni napad na Šri Lanki
03. 10. 2000 00.00
V bombnem napadu na severovzhodu Šri Lanke je bilo včeraj ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi muslimanski kandidat na bližnjih parlamentarnih volitvah iz vladajočega tabora. Po podatkih policije je bilo v napadu ranjenih 40 ljudi, od teh deset huje.
Eksplozija bombe v Pakistanu
19. 09. 2000 00.00
V pakistanski prestolnici Islamabad je na osrednji tržnici prišlo do eksplozije bombe, na kateri je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 76 pa ranjenih.
Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Uporniki ugrabili ameriškega državljana
30. 08. 2000 00.00
Potem, ko so pripadniki filipinske uporniške skupine Abu Sajaf pred dnevi izpustili 6 talcev, ki so jih na filipinskem otoku Jolo zadrževali več kot 4 mesece, je svet obšla vest, da so uporniki ugrabili ameriškega državljana. Združene države Amerike so zahtevale, da uporniki takoj izpustijo Američana, ki ga sedaj skupaj s sedmimi talci zadržujejo na otoku Jolo.
Bombni napad na kosovskega novinarja
13. 08. 2000 00.00
Neznanci so sinoči vrgli ročno bombo na hišo novinarja kosovskega dnevnika Bota Sot Rexhepa Kastratija v Prizrenu. V napadu ni bilo žrtev, nastala pa je materialna škoda. Eksplozija bombe je odjeknila pod oknom sobe, v kateri je bila novinarjeva družina. Kraj dogodka so si že ugledali pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), misije Združenih narodov na Kosovu in kosovske policije. Po besedah Kastratija je najnovejši napad nanj nadaljevanje groženj, ki se pojavljajo že od leta 1998. Z grožnjami naj bi ga namreč skušali prisiliti, da bi prenehal pisati kritične članke o kriminalu na Kosovu, je še prepričan Kastrati.
Novi bombni napadi v Kašmirju
13. 08. 2000 00.00
V eksploziji bombe v vasi Kud, 80 kilometrov severno od Jammuja, v katerem so bili pripadniki indijskih obmejnih varnostnih sil, so umrli štirje vojaki, 25 pa jih je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel nihče, policija pa domneva, da so zanj odgovorni muslimanski separatisti. Bomba domače izdelave je bila podtaknjena med prtljago vozila indijskih obmejnih enot.
Motiv torkovega napada v Moskvi ekonomski?
11. 08. 2000 00.00
Tri dni po bombnem atentatu v središču Moskve, v katerem je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, je 19 ljudi še vedno v kritičnem stanju, 56 drugih oseb pa je v bolnišnici, so danes sporočile mestne službe za izredne razmere. Identiteta ene smrtne žrtve še vedno ni znana. Komandant Khattab, podpredsednik mudžahedinskega komandnega sveta je zanikal kakršnokoli zvezo z eksplozijo bombe v Moskvi. Khattab je izjavil, da so taka povezovanja Putinova taktika, da bi obtožil mudžahedine terorističnih aktivnosti in pridobil podporo javnosti za 'protiteroristično čiščenje' v Čečeniji.
V kovčkih ni bilo eksploziva
11. 08. 2000 00.00
Eden od zaposlenih v zgradbi Ledina centra je v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti okrog 9. ure v drugem nadstropju našel dva zaklenjena poslovna kovčka, za katera nihče ni vedel, komu pripadata. Zato je na kraj dogodka prišla policija, ki je zgradbo zavarovala, izpraznila vse lokale v pritličju zgradbe, ki so obrnjeni proti Čufarjevi ulici, in na tej ulici tudi zaprla promet mimo zgradbe. Bombni tehniki, ki so prišli na kraj dogodka, so enega od kovčkov razstrelili in ugotovili, da je v njem prenosni računalnik. Nato so z rentgenom pregledali tudi drugi kovček in v njem zasledili podoben material. Ročno so ga odprli in v njem našli tiskalnik. Kasneje je na kraj dogodka prišel uslužbenec, ki je povedal, da sta bila kovčka namenjena za odpis. Kraj dogodka je bil zavarovan od 11. do 13. ure, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.